POLITIKA - Slovenci in Mattarella (Sandor Tence)

Politična nestabilnost nikoli ne koristi manjšinam, niti slovenski. V preteklosti smo v Italiji imeli Slovencem naklonjene, manj naklonjene in nekatere tudi politično nenaklonjene vlade, njihovi predsedniki in zlasti posamezni ministri pa so bili v dobrem in slabem naši sogovorniki. Za krmilom vlade je še vedno premier Paolo Gentiloni, ki ga bo v naslednjih urah ali dneh nadomestil Carlo Cottarelli; torej v Rimu ima tudi manjšina še vedno sogovornika, ki pa je dejansko zgolj na papirju. Za politično pravnomočno vlado bo treba počakati na volitve, ki bodo jeseni, morda še prej.
Ne glede kaj si mislimo o hudi politični in institucionalni krizi, ki pretresa Italijo, je predsednik Sergio Mattarella nekajkrat izkazal naklonjenost slovenski manjšini. Simbolno in politično gledano izstopata dva dogodka: njegova navzočnost - skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem - na odkritju doberdobskega spomenika padlim v prvi vojni ter sestanek s parlamentarcema Tamaro Blažina in Lodovicom Sonegom. V Doberdobu se je italijanski predsednik spomnil dolga desetletja pozabljenih Slovencev, Furlanov in Istranov, ki so se borili in padli za Avstro-ogrsko cesarstvo, torej za določeno italijansko miselnost na »napačni strani«.
Sestanek lanskega aprila, ko je Mattarella na Kvirinalu gostil Blažino in Sonega, je bil le na videz kurtuaznega pomena, v resnici je imel politični naboj. Sonego kot visoki predstavnik italijanske parlamentarne delegacije Srednjeevropske pobude in poslanka Blažina kot slovenska parlamentarka sta predsednika opozorila na pomen slovenskega parlamentarnega zastopstva.
Mattarella seveda nima konkretne pristojnosti pri oblikovanju volilnih zakonov in se ne sme ter ne more vtikati v delo parlamenta, iz zanesljivih virov pa vemo, da je predsednik takoj opozoril pristojne na to, kar sta mu priporočila parlamentarca iz Furlanije Julijske krajine. V t.i. volilnem zakonu rosatellum je zelo malo o Slovencih, Tatjana Rojc pa je bila vseeno izvoljena v parlament ...