DEŽELA - Kaj bo z nami? (Sandor Tence)

Potem ko je predsednik Massimiliano Fedriga v petek predstavil svojo upravo, je bila včeraj na vrsti umestitev novoizvoljenega deželnega sveta. To odpira vrsto vprašanj tudi za slovensko manjšino, ki nikakor niso postranskega pomena.
Fedriga je na predstavitvi odbornikov na vprašanje Primorskega dnevnika pojasnil, da se s Slovenci, kot tudi ne s furlansko in nemško skupnostjo, ne bo več, kot doslej, ukvarjalo odborništvo za kulturo. Fedriga bo razmislil, če se bo z manjšinami neposredno ukvarjal sam ali pa bo to skrb prepustil odborniku za krajevne uprave Pierpaolu Robertiju. Ker je predsednik zelo zaseden, bo najbrž prevladala druga opcija.
Bo to za nas dobro ali slabo? Upravno gledano bo to tvegana rešitev, saj je v zadnjih letih za manjšine skrbel odbornik za kulturo, kar pomeni, da gre za ustaljeno in preverjeno prakso. S političnega zornega kota pa je lahko sprememba pozitivna, odvisno kako bo sploh izpeljana in nato vodena. Slovenska manjšina ni samo kultura, ampak skupek različnih vsebin in torej resorjev. Če bo Fedriga postavil temelje za celovito obravnavo slovenske in drugih manjšin, bo to pozitivna novost, če bo šlo le za upravno-birokratski prenos pooblastil iz enega odborništva v drugo, pa se za Slovence ne bo dosti spremenilo.
Z umestitvene seje deželnega parlamenta seveda ni mogoče razbrati kakšen bo njegov odnos do Slovencev. Mrmranje, ki je pospremilo prisego Igorja Gabrovca v slovenščini, ni bilo ravno spodbudno, kot ni bil spodbuden ton, ki ga je predsednik Ettore Romoli rabil do Danila Slokarja, ki je hotel, enako kot Gabrovec, najprej priseči v slovenščini. A to so morda le detaljli »prvega dne šolskega pouka«.
Za Slovence bo pomemben odnos deželnega odbora do manjšine, za našo skupnost pa bo tudi pomembno sodelovanje, ki ga bosta (ali ne bosta) vzpostavila deželna svetnika Gabrovec in Slokar.