PO VOLITVAH V FJK - Ali jez popušča? (Marko Marinčič)

Izbire dobrega pol milijona volivcev Furlanije Julijske krajine, manj kot polovice volilnih upravičencev v deželi, ki je nekoč blestela po visoki volilni udeležbi, odmevajo tudi na državni ravni. V zapleteni pat poziciji, v kateri so se v Rimu znašli v pogajanjih za oblikovanje vlade, lahko vsak še tako majhen signal postane predmet političnih špekulacij. In FJK je nekaj takih signalov dala.
Prvi je uspeh desne sredine. Bil je pričakovan, njegova dimenzija pa je res pretresljiva. Zlasti izstopa premoč Lige, ki je prejela približno trikrat več glasov kot Berlusconijeva Forza Italia. To utrjuje Salvinijev primat v desni sredini in mu daje še več političnega manevrskega prostora.
Drugi, še bolj izrazit podatek je odmeven poraz Gibanja 5 zvezd. Bo že res, da je to gibanje od vedno uspešnejše na državnih kot na lokalnih volitvah, vendar tokrat so med 4. marcem in 29. aprilom izgubili kar dve tretjini glasov. Če so mnogi komentatorji trdili, da je G5Z politični jez, ki je Italijo doslej varoval pred prodorom protievropske in šovinistične desnice, potem je signal iz FJK nevaren alarmni zvonec. Jez morda popušča, protest proti sistemu se usmerja naravnost v objem Lige in torej tiste črne internacionale, ki gre od Le Penove in Wildersa preko nemške Afd in avstrijskih svobodnjakov pa do Orbana in drugih višegrajskih nacionalistov.
Leva sredina se je v FJK v odstotkih nekoliko povzpela iznad dna 4. marca, v absolutnih številkah pa je izgubila še dodatnih 15 tisoč volivcev, najbrž v smeri volilne abstinence. Njen politični projekt, če sploh obstaja, očitno ni privlačen za krog volivcev, ki bi bil bistveno širši od vse tanjšega jedra tradicionalnih volivcev posameznih strank koalicije. Drugo mesto v FJK levi sredini ni v nobeno tolažbo, saj to drugo mesto pomeni več kot 30 odstotkov zaostanka za desno sredino.
Prav zaradi tega je toliko bolj nerazumljivo, zakaj se Demokratska stranka oziroma njen vodja v senci, senator Matteo Renzi, noče okleniti morda poslednje rešilne bilke, ki se ji ponuja, namreč tega, da bi se povezala z Gibanjem 5 zvezd v vladno večino, jo skušala s svojo odločilno podporo pogojevati v pozitivno smer in upati, da bi z nekaj uspehi te vlade lahko prebrodila zdajšnje politično viharno obdobje. Toda kljub prizadevanju tajnika DS Maurizia Martine, ki skuša čez dan potrpežljivo spletati platno političnega dogovarjanja z Luigijem Di Maiom, njegov alter ego Matteo Renzi kakor Penelopa vsako noč razdira to, kar je bilo s težavo spleteno čez dan. Trenutno torej kaže, da je tudi poskus koalicije med DS in G5Z šel po vodi, četudi se vodstvo DS, ki naj bi o tem odločalo, sestane šele v četrtek. Toda »tajnik v senci« Matteo Renzi je svojo odločitev že v nedeljo napovedal iz »institucionalnega sedeža« televizijske oddaje Fabia Fazia.
Vroč krompir gre spet v roke predsednika republike Sergia Mattarelle, ki mu - razen malo verjetnega dogovora med G5Z in samo Ligo - preostane morda le še poskus oblikovanja nekakšne tehnične vlade ali vlade nacionalne enotnosti. Če pa, kot zdaj kaže, tudi za to rešitev ne bo podpore večine parlamenta, potem ostane le še ponovitev parlamentarnih volitev. V trenutku, ko se leva sredina še omotično ziblje sredi političnega ringa in ko tudi »jez« Gibanja 5 zvezd kaže prve nevarne razpoke, pa bi volitve lahko prinesle poplavo in bi se Italija pogreznila v močvirje skrajnega desnega populizma.