ITALIJA - Zdaj pa v boj za vlado (Marko Marinčič)

Predsednika poslanske zbornice in senata sta pod streho, zdaj bo na vrsti pogajanje za oblikovanje vlade. Politični komentatorji se sprašujejo, ali bo dogovor med desno sredino in Gibanjem 5 zvezd, ki je kljub taktičnim preobratom in zagroženim razkolom naposled obveljal za izbiro vodstva parlamenta, zdržal tudi za sestavo vlade. Odgovori so različni, večina pa je pritrdilnih, če drugega ne, ker trenutno ni videti na obzorju drugih možnosti. Še večje pa je soglasje, da taka vlada ne bo dolgo trajala - največ do evropskih volitev prihodnje leto.
V tripolarni sestavi parlamenta, kakršna je izšla iz volitev, se - če izvzamemo objektivno težavno in etično vprašljivo novačenje več deset poslancev in senatorjev iz nasprotnih taborov - ponujajo tri možnosti, ki jih z matematično prispodobo lahko ponazorimo takole: A + B, B + C ali A + C.
Recimo, da je A Demokratska stranka. Kot tretja politična sila bi lahko imela ključno vlogo in - kot nekoč Craxi s svojo 10-odstotno PSI - odločala, s kom se povezati ter bi pri tem lahko postavljala primerno politično ceno za svojo odločilno podporo. Toda DS se v tem trenutku še omotično opleta sredi političnega ringa, kakor boksar po seriji uničujočih udarcev. Del stranke bi tudi šel v pogajanja, Matteo Renzi, ki za zdaj še obvladuje večji del izvoljenih parlamentarcev, pa se kot užaljena nevesta ne namerava premakniti iz kota, kamor so ga potisnili volivci.
Prva in tretja zgoraj navedeni možnosti sta torej (za zdaj) odpisani, na mizi ostaja le še kombinacija B (Gibanje 5 zvezd) + C (desna sredina) z možnimi podvariantami. C namreč ni le C ampak c1 (Liga) + c2 (Forza Italia) + c3 (Fratelli d'Italia), kot je pokazalo petkovo merjenje sil med Salvinijem in Berlusconijem. To odpira pot vsaj dvema možnima vladama: desni sredini, ki bi imela glavno besedo ob taki ali drugačni podpori G5Z, ali zavezništvu med G5Z in samo Ligo, v katerem pa bi prvo imelo glavno besedo in bi Salvini ostal v podrejeni vlogi.
Prva možnost bi za Di Maiovo gibanje pomenila politični samomor, v katerega ni pričakovati, da bi se prostovoljno podalo. Druga bi bila iz podobnih razlogov bolj neugodna za Salvinija. Vendar ... v politiki ničesar ne gre a priori odpisati. Res je, da sta si G5Z in Liga glede paradnih konjev v njunih programih - državljanskega dohodka in ti. flat tax - na nasprotnih političnih bregovih, to pa ne izključuje, da bi se lahko taktično povezali vsaj za kratkotrajno skupno vladno izkušnjo. Vlada, ki bi recimo takoj oklestila nevzdržne privilegije parlamentarcev, omilila najbolj drakonska določila pokojninske reforme Fornero, posegla v jobs act v prid mladim iskalcem dela, sprejela kak ukrep s področja javne varnosti, bi si vsaj za nekaj časa pridobila naklonjenost volivcev. Medtem bi G5Z in Liga s samozadostno večino, ki jo imata v parlamentu, pripravili njima ustrezen volilni zakon in se podali na volišča ob evropskih volitvah prihodnjo pomlad.
V tem bi lahko Di Maio in Salvini našla skupen politični interes, ni pa rečeno, da bosta lahko tak načrt izvedla brez ovir. Bo Berlusconi brez boja dokončno prepustil desno sredino Salviniju? Bo leva sredina še dolgo ostala v kotu? Bo finančni, ekonomski in birokratski establišment države sprejel politično zamenjavo, ki bi utegnila biti radikalna? Odgovor bo odvisen od spretnosti in politične moči glavnih akterjev. V partiji za parlament sta Di Maio in Salvini pokazala, pa naj nam bo všeč ali ne, da jima obeh ne manjka.