SLOVENEC V RIMU - Slovenija in volitve (Sandor Tence)

Dejavnost diplomacije mora sloneti na realizmu in konkretnosti, a tudi na načelnih stališčih. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je včeraj v Trstu jasno povedal, da bo izvolitev slovenskega parlamentarca odvisna od mesta, ki mu bo ga na strankarski listi namenila Demokratska stran. Predsednico Dežele Deboro Serracchiani je minister opozoril, da imajo Madžari in Italijani v Sloveniji po ustavi zajamčena parlamentarca.
Ljubljana pričakuje, da se bo tudi Rim prej ali slej odločil za takšno rešitev, ki - kot vemo - zahteva zelo zapleten ustavno-pravni postopek in seveda politično voljo. Te volje doslej ni bilo. Ne v Rimu, ne v FJK in niti v levo usmerjenih krogih Slovencev v Italiji. Stvari se spreminjajo in se bodo spremenile, posebno če se bo zgodil črn scenarij, to se pravi, da bomo Slovenci prvič po letu 1963 ostali brez parlamentarca.
Nekateri v manjšini se ne bodo strinjali s stališčem ministra Erjavca. Očitali mu bodo, da ne bi smel izrecno imenovati DS in jo pozvati k izvolitvi slovenskega poslanca ali senatorja. Vodja slovenske diplomacije je bil vsekakor realist, ko je priznal, da edino DS lahko tudi na teh volitvah spet izvoli Slovenca. Osebno bi bil zelo vesel, da bi to možnost imeli tudi drugi slovenski kandidati, bojim pa se, da je ne bodo imeli. Pustimo se sicer presenetiti.
To ni prvič, da se slovenska diplomacija neposredno oglasi, ko gre za zastopanost slovenske manjšine v političnih in upravnih skupščinah ter ustanovah. Tudi na parlamentarnih volitvah pred petimi leti je Ljubljana diskretno, a pozorno spremljala »ples« kandidatur DS in »vrstni red« na listi Tamare Blažina, ki je - tega ne smemo pozabiti - bila izvoljena v Rim zato, ker je njena stranka zmagala na volitvah in zaradi tega dobila t.i. večinsko premijo. Če se to ne bi zgodilo, bi že 2013 ostali brez zastopnika v Rimu.
Res je, da Slovenija, predvsem zaradi nasprotovanj in pomislekov v manjšini, nikoli ni priporočila Italiji, da se zgleduje po zajamčenem mandatu za Italijane in Madžare. To vprašanje bo prej ali slej na dnevnem redu tudi v meddržavnih odnosih. A gotovo ne pred volitvami 4. marca.
Ostanimo torej realisti vsaj do volitev, potem pa se v vsakem primeru pričenja nova zgodba.