Primorski dnevnik

Albert Voncina, Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Peter Verč, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

BREXIT - Kdo bo pa točil pivo? (Aljoša Fonda)

aljosa.fonda@primorski.eu

A

petek, 12. januarja 2018 | 14:23

Prijateljica, ki se je pred leti preselila v London in se tam dokopala do službe, v kateri je med drugim odgovorna za iskanje sveže delovne sile za gostinski sektor (za to dejavnost uporabljajo Angleži izraz recruiting), je bila junija 2016 med referendumsko kampanjo dokaj naklonjena brexitu, torej izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Zdaj, ko je minilo poldrugo leto, brez težav priznava, da se nekoliko kesa, ker so nekatere negativne posledice tedanjega preobrata že zelo zaznavne, pa čeprav se brexit v bistvu še ni začel. Predvsem je opaziti, da prihaja v Anglijo vse manj tujih priseljencev, kar bi lahko nekateri tolmačili kot pozitiven zasuk, vendar ni tako.
Kdor je že bil v Londonu, ta ve, koliko različnih gostinskih lokalov in verig je v tej živi in dinamični metropoli, ki se stalno razvija in spreminja. V mestu, v katerem imaš vseskozi občutek, da ljudje nekam hitijo, si lahko za kosilo privoščiš najrazličnejšo eksotično hrano ali pa klasične sendviče in hamburgerje, če se tudi tebi mudi. Prav delo v teh gostinskih obratih pa je vedno predstavljalo odskočno desko za vsakogar, ki se je s trebuhom za kruhom preselil čez Rokavski preliv.
No, odkar je Velika Britanija stopila na pot brexita, je iskalcev zaposlitve bistveno manj. Tako v londonskih gostinskih obratih kot v trgovinah imajo večje težave, ker je tujih priseljencev manj, mladim domačinom pa slabše plačane službe z dolgim in napornim delovnikom (vključno s soboto in nedeljo) v glavnem ne dišijo preveč. Če poenostavimo, ni več takih trum ljudi, ki bi se potegovali za to, da bi v lokalih cvrli krompir, točili pivo za pultom ali ponujali oblačila v nakupovalnih središčih.
Kljub temu, da se brexit formalno še ni začel, se je trend priseljevanja že korenito obrnil, so v zadnjem obdobju poročali britanski mediji. Po migracijskem valu prejšnjih let je več državljanov Evropske unije Otok začelo zapuščati, število novih prihodov v iskanju zaposlitve pa se je v lanskem prvem polletju krepko zmanjšalo. Med julijem 2016 in junijem 2017 se je razlika med številom priseljencev in izseljencev močno zmanjšala – za rekordnih 100.000 enot (s 330.000 je padla na 230.000), navaja britanski statistični urad. Ocene o tem, kdaj in v kolikšni meri se bo to poznalo na britanskem BDP-ju, so različne, vsakdo pa ve, da gospodarstvo raste samo z zadostno količino delovne sile (pa naj nacionalisti vseh dežel govorijo, kar hočejo). Gospodarska katastrofa, ki so jo napovedovali nasprotniki brexita, se zaenkrat ni uresničila, ampak svetla prihodnost, ki so jo napovedovali zagovorniki izstopa iz EU, se zdi vsaj enako daleč.
Najbolj goreči zagovorniki brexita so že dan po referendumu dali vedeti, da za izstop nimajo nobenega načrta. Vroči kostanj je prevzela vlada. Ankete danes kažejo, da si je marsikateri Britanec, ki je glasoval za izstop, že premislil. Istočasno se onstran luže najbolj bizaren ameriški predsednik v zgodovini ZDA sooča z dramatičnim padcem podpore in marsikateri Američan danes ne bi več volil zanj. Tudi Donald Trump, tako kot Nigel Farage in njegovi somišljeniki v Angliji, na dan volitev menda sploh ni bil pripravljen na zmago, razkriva nova knjiga, o kateri poročajo po vsem svetu.
Jeza, propagandna gesla in tudi lažne novice zlahka preslepijo volivce, ki se »z vilami« odpravijo na volišče in oddajo svoj protestni glas. Izid volitev sooblikujeta žolč in gnus. Potem pa se mora s posledicami hočeš nočeš ukvarjati razum.

Copyright 2018 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane