Bogu za hrbtom (Sandor Tence)

Corleone na Siciliji, kjer so se rodili najpomembnejši in najbolj kruti mafijski botri Luciano Liggio, Bernardo Provenzano in včeraj umrli Toto Riina, leži bogu za hrbtom. Edina cesta, če jo tako lahko sploh imenujemo, ki pelje do tega odročnega kraja, je polna lukenj in makadama; ko sem se pred nekaj meseci tam peljal z avtomobilom, so ob njej goreli neke vrste manjši kresovi. Gorelo je robidovje in gorele so smeti, gotovo namerno podtaknjeni požari, kot neke vrste svarilo obiskovalcem, kaj sploh počenjajo tam. Nikjer žive duše in zelo redka vozila.
Corleone, nekoč in morda še danes prestolnica mafije, ni nič posebnega. Tipična celinska in razmeroma revna vas brez nobene turistične znamenitosti, če izvzamemo zelo lep dokumentarni center o mafiji, ki ga upravljajo in vodijo mladi pogumni domačini. V tem centru med drugim hranijo vse uradne zapisnike največjega procesa proti mafiji, ki ga je v Palermu postavil na noge od mafije umorjeni sodnik Giovanni Falcone.
Hiše, kjer se je rodil in živel Riina, nisem videl in tudi so mi odsvetovali, da jo poiščem, pač pa sem si ogledal območje, kjer se je dolgo let skrival Provenzano. Boter, ki je po Riinovi aretaciji prevzel vodenje Cosa nostra, se ni skrival v kakšni razkošni vili, temveč v neki na pol podrti pastirski kolibi, od koder je s svojimi »pizzini« (na roko pisanimi sporočili) naročal umore in vodil kriminalno združbo.
Ko obiščeš Corleone, res ne moreš razumeti, kako so lahko skoraj nepismeni Riina, Provenzano in njuni pajdaši od tam vodili globalne mafijske posle in »obračali« milijone dolarjev, lir in nato še evrov. Neverjetno, a to se je dogajalo in se deloma še dogaja.
Riina in mafijski botri so lahko nemoteno pobijali ljudi in vodili takšne kriminalne posle, ker so se spečali z vodilno politiko in politiki v Palermu in Rimu, kjer so uživali veliko podporo državi nezvestih državnih aparatov. Lutke in lutkarji so si izmenjavali vloge in so dejansko bili eno in isto.