VOLITVE - Od Škerka do Blažine (Sandor Tence)

Vsi dosedanji slovenski parlamentarci (Marija Bernetič, Albin Škerk, Jelka Gerbec, Stojan Spetič, Darko Bratina, Demetrio Volčič, Miloš Budin in Tamara Blažina) so delali v korist slovenske manjšine, nobenega od njih pa ni direktno izbrala manjšina, temveč stranke, ki so jih kandidirale. To se bo ponovilo tudi za bližnje volitve, ne glede, če se nam zdi to prav ali ne.
Enako velja tudi za južnotirolske poslance in senatorje, ki jih ni izbrala južnotirolska jezikovna skupnost, temveč so bili doslej vedno izraz Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Svoje kandidate SVP v zadnjih letih izbira na primarnih volitvah, prvi južnotirolski parlamentarec, ki ni odraz SVP, je aktualni poslanec Florian Kronbichler iz leve stranke SEL (danes MDP). Res je, da je SVP še vedno najmočnejša stranka med Nemci in Ladinci, ni pa več, kot je bila nekoč, njihova zbirna stranka.
Slovenski predstavniki v Rimu so bili odraz političnih razmer in okoliščin, v katerih so kandidirali in nato opravljali svoje delo. Marije Bernetič nisem poznal, a mislim, da je za tiste čase dobro opravila svoje delo, pač pa sem dobro poznal njenega naslednika Albina Škerka, človeka širokih pogledov in odprtega duha, in – verjemite – vsi njegovi nasledniki so bili ljudje iz podobnega testa. Vsak s svojim značajem, kulturo, osebnimi zanimanji in človeškimi šibkostmi, nihče pa ni bil strankarski sektaš. Vsi so bili politiki na visoki ravni, v parlamentu so uživali spoštovanje, zastopali niso le svojih volivcev, temveč vse Slovence.
Zakon, s katerim bomo najverjetneje marca izvolili nove senatorje in poslance, ima veliko vrzeli in pomanjkljivosti, tudi kar zadeva slovensko manjšino. Lahko bi bil dosti boljši, lahko pa tudi slabši, takšen pa je in takšnega moramo sprejeti. Drugih izbir nimamo, razen, če ne ocenimo (kot je ponekod že slišati), da bi bilo za manjšino celo boljše, da bi po letu 1963 prvič ostala brez parlamentarca. Vsakdo lahko misli kar hoče, meni se takšna ocena zdi popolnoma zgrešena.
Tudi med Slovenci se bo v prihodnjih dneh začela volilna kampanja. Volilnega zakona ne bomo spremenili, lahko pa spremenimo miselnost, s katero bomo izbirali kandidate in potem podprli tiste, ki imajo možnosti za Rim. Tu je ključ uspeha ali neuspeha. Potreben je kvalitetni skok. Prvo potezo morajo potegniti Slovenci v Demokratski stranki ob ugotovitvi, da bodo za ponovno izvolitev Slovenca ali Slovenke v Rim potrebne velika modrost, širina in tudi potrpežljivost. To bo velika preizkušnja ne le za DS, temveč za vso manjšino.