AVSTRIJA - Vrača se ... Haider! (Ivan Lukan)

Napovedi so se žal uresničile! Pri nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji sta slavili (nova) ljudska stranka (ÖVP) zunanjega ministra Sebastiana Kurza in svobodnjaki (FPÖ) skrajnega desničarja Heinza-Christiana Stracheja. Obe stranki sta zbrali skoraj 60 odstotkov glasov in alpsko republiko tako dramatično potisnili v desno. Zmaga obeh populistov obenem pomeni, da se je - vsaj za nekaj let - končala doba socialdemokratskih kanclerjev v Avstriji, saj je pričakovati, da se bosta Kurz in Strache zelo hitro zedinila za sestavo nove zvezne vlade na Dunaju. S svojimi 31 leti bo Kurz ne le najmlajši kancler v zgodovini prve in druge avstrijske republike, bo tudi najmlajši vladni šef v Evropski uniji nasploh. Kurz, ki je v predvolilni kampanji izstopal predvsem zaradi svoje skrajno restriktivne politike do beguncev in migrantov (in pri tem več ali manj prevzel skrajne pozicije svobodnjakov, a tudi pri gospodarstvu in v socialnih vprašanjih med obema stranka skoraj ni razlik), je menjavo oblasti v Avstriji dolgoročno in skrbno pripravil. Najprej je uničil koalicijsko vlado socialdemokratskega kanclerja Christiana Kerna in s tem izsilil predčasne volitve, kot novi vodja ljudske stranke pa je - ob podpori bulevarskih medijev - uspešno zgradil scenarij, ki mu je v nedeljo prinesel zgodovinski podvig.
Avstriji se torej obeta ponovitev desno-konzervativne vlade kot že v letih 2000 do 2006, ko je ljudska stranka na čelu s kanclerjem Wolfgangom Schüsslom (ÖVP) oblikovala zvezno vlado s svobodnjaki (medtem rajnega) desničarskega populista Jörga Haiderja. Domneva, da bo kancler Kurz - kot leta 2000 Schüssel - Evropi delal kar močne preglavice, je upravičena. S svobodnjaki v vladi bo zagotovo nadaljeval z restriktivno migrantsko politiko, zapiral avstrijske meje in zagovarjal »trdnjavo Evropo«. Njegova predvolilna kampanja je tudi pokazala, da - kot svobodnjaki - želi manj in ne več skupne Evrope, da sta mu bliže Orban in Višegrajska skupina. Merklovo kot Macrona z novim avstrijskim kanclerjem torej čaka premier, ki ne bo vlekel za isto vrv.
A tudi znotraj Avstrije se bo po nedeljskih volitvah marsikaj spremenilo. Poleg nadaljevanja skrajne migrantske politike grozi udarec socialni državi. Nastradali bodo predvsem najšibkejši v avstrijski družbi, medtem ko si gospodarstvo in višji sloji pričakujejo še večje dobičke. In tudi za Koroško, kjer bodo marca 2018 deželne volitve, pomeni zmaga desnonacionalnega-konzervativnega tabora - svobodnjaki so pri nedeljskih volitvah spet postali najmočnejša stranka na Koroškem! - resno grožnjo. Če bi Korošci čez pol leta volili tako kot preteklo nedeljo, je modro-črno vlada zapečatena. Z njo bi pa se bi vračali časi Haiderjevega populizma, ki je deželo strmoglavil v največji finančni škandal v drugi avstrijski republiki, slovensko manjšino pa ponižal in ji hotel vzeti še zadnje manjšinske pravice.