REFORME - Bavbav ali priložnost (Aljoša Fonda)

Ljudje se upravičeno pritožujemo nad vsem, kar v našem sistemu ne deluje tako, kot bi moralo oz. nad neučinkovitostjo sistema samega. Menimo, da bi se dalo marsikaj bolje organizirati, da je birokratskih ovir preveč, da je delo v javnih upravah slabo porazdeljeno. A ko se pojavijo reforme, katerih cilj je izboljšati sistem, jim neposredno prizadeti nasprotujejo (raje bi videli reforme v sosednjih zelnikih, ne pa ravno v svojem), v javnem mnenju pa na spremembe marsikdo gleda skeptično. V slovenski zamejski družbi, ki je po svoji naravi morda še malce bolj konservativna, ker mora ščititi samo sebe in svoje pravice, je tako mišljenje zelo zaznavno.
Vsak ukrep moramo obravnavati s kritičnim duhom. Po drugi strani pa učinkovitosti določene reforme ne gre ocenjevati (in reformo kot tako »pokopati«) glede na to, kar se dogaja v prehodnem obdobju, ko je prenos pristojnosti še v teku in je marsikaj pod silo razmer nedorečeno. Pokrajinskih cest, na primer, še ni prevzela cestna družba FVG Strade, ki pa ima na tem področju več sredstev in možnosti kot nekdanja pokrajinska uprava. Ukinitev pokrajin prinaša torej tudi pozitivne novosti: ni slučaj, da bodo (po napovedih) prihodnje leto končno le uredili krožišče v Sesljanu, tam, kjer je bilo prometnih nesreč že veliko, a se ni dalo narediti ničesar. Zakaj? Prejšnji župan nam je pred leti pojasnil, da se na tisti točki združi pet cest (Obalna cesta, tri pokrajinske ceste ter manjša enosmerna ulica) ter da se morajo za kakršenkoli načrt preureditve pogovarjati (in si pošiljati uradna pisma, dodajamo mi) tri ali štiri različne uprave. Ena je zdaj zmanjkala, prihodnje leto pa naj bi uredili težko pričakovano krožišče. Tudi županski kandidat leve sredine je med volilno kampanjo omenjal, da ukinitev Pokrajine ta postopek pospešuje.
O medobčinski zvezi, ki je nastajala ob močnih porodnih krčih, bo verjetno lažje govoriti čez nekaj časa. Naj spomnimo, da so tudi ob uvedbi vertikalizacije šol (oz. ustanovitvi večstopenjskih šol) nekateri napovedovali katastrofalne posledice za slovensko šolstvo, danes pa vemo, da šole še vedno obstajajo in da so sodobneje organizirane. Novosti, tudi znotraj manjšine, naj bodo priložnost, ne pa bavbav.