Primorski dnevnik

Aleksija Ambrosi, Aljoša Fonda, Aljoša Gašperlin, Aleksander Koren, Danjel Radetič, Igor Devetak, Ivan Žerjal, Jan Grgič, Marjan Kemperle, Marko Marinčič, Poljanka Dolhar, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Sandor Tence, Veronika Sossa, Vesna Pahor

»Ciccio bomba«
 (Marko Marinčič)

marko.marincic@primorski.eu

torek, 5. septembra 2017 | 20:08

Ob rožljanju z orožjem na korejskem polotoku se sprašujemo, koliko je vsa zadeva resna. Po protagonistih sodeč, bi rekli, da ni. Diktator Kim Jong Un bi sodil na oder operetne predstave. Mimo anekdot o krvoločnosti - s topom naj bi dal ustreliti generala, ker je zadremal med njegovim govorom, pravijo - je mladi debeluško, ki se ga je v Italiji že oprijel naziv »Ciccio-Kim«, živ fosil; v že več desetletij zamrznjeni državi se skuša obdržati na oblasti, kot zna in more. Zanesljivo pa le ni tak bedak, kot ga opisuje zahodna propaganda. Sam pove, da je atomska bomba njegovo življenjsko zavarovanje, da ga ne likvidirajo, kot so v Libiji Gadafija.
Sicer pa je Kim do neke mere funkcionalen industrijsko-orožarskemu kompleksu, ki obvladuje Ameriko. Zunanjega sovražnika potrebuje, da lahko opraviči, zakaj naj se še več milijard dolarjev dodeli Pentagonu in njegovim dobaviteljem orožja raje kot na primer za odpravo posledic podnebnih sprememb, ki so jih, naj bo Trumpu všeč ali ne, nazadnje okusili tudi v Teksasu. Sadama in Bin Ladna ni več, o al Bagdadiju že dolgo ni novic, njegov »kalifat« je v razsulu. Tudi poskus demoniziranja Irana se ni obnesel, saj so si Iranci izbrali modrega in miroljubnega predsednika. Zato pa je Kim kot nalašč. Boljšega lika norega diktatorja si niti hollywoodski scenaristi ne bi mogli izmisliti. Povrhu tudi ustreza interesu ZDA, da ohrani vlogo policaja na Pacifiku in omejuje vpliv Kitajske na njenem hišnem pragu.
Tudi na drugi strani tega konflikta imamo človeka, imenujmo ga kar »Ciccio- Donald«, ki nam res ne vliva zaupanja za primer, da bi se moral soočiti z resno jedrsko grožnjo. Do zdaj korejska zadeva to še ni, saj tudi Trumpu gre predvsem za razkazovanje mišic, ko v domačih zadevah še ni ukrenil ene same pametne poteze in se mu krha on sam ve kako pridobljeni volilni konsenz.
Toda stvari se vsak hip lahko zasukajo in to z nepredvidljivimi posledicami, ko gre za igračkanje z atomskimi bombami in medcelinskimi raketami. Ne Kim ne Trump nista tako nora, da bi namenoma pritisnila na rdeči gumb jedrskega holokavsta. Toda kaj bi se zgodilo, ko bi v japonsko morje namenjena raketa pomotoma oplazila kako ameriško oporišče ali ladjevje, ali se -bog ne daj- raztreščila na kak japonski otok?
Korejska zadeva morda ni resna, lahko pa kljub temu v hipu postane dramatična.

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane