KRAŠKA OHCET - Veliko več kot poroka (Aljoša Fonda)

Kaže torej, da ohcet bo. S kraškim parom ali pa tudi brez njega, s poroko ali ne. Prihodnje leto bo že pet let od zadnje Kraške ohceti, predvsem pa okroglih petdeset od prve, tako da so se organizatorji odločili, da take obletnice pač ne morejo obiti. Kraški etnografski in kulturni praznik, ki so si ga konec 60. let zamislili njegovi daljnovidni in iznajdljivi pobudniki, bo v določeni meri in obliki spet zaživel na slikovitem prizorišču repenskih domačij in tisočletne cerkvice na Tabru, ene največjih znamenitosti našega ozemlja.
Vsakoletno odpovedovanje priljubljene prireditve, ki v Repen privabi ogromno število obiskovalcev in tako domačine kot goste navdušuje s svojim posebnim čarom, je bilo mučno. Žal je bilo tako organizatorjem kot običajnim obiskovalcem, a kaj ko kandidatov za prav posebno poroko v narodni noši ni bilo od nikoder.
Po eni strani je porok – še posebno cerkvenih obredov – na splošno manj kot nekoč. Poleg tega pa je tu še človeški dejavnik. Kaj hočemo, poroka, na kateri si vseskozi v ospredju, ni za vsakogar. Ljudje smo si pač različni in nismo vsi tako odprti ter sproščeni, da bi bili kos množični fantovski oz. dekliški, podoknici, prevozu bale, plesom na Placu ter poročnemu obredu, ki mu lahko prisostvujejo le sorodniki in prijatelji v skrbno urejenih dragocenih nošah. Še celo več Repencev – takih, ki redno sodelujejo na tej prireditvi – se je medtem poročilo daleč od »kraških žarometov«, brez noš in brez velike reklame. Po drugi strani pa je čar ohceti prav ta, da se obudijo obredi in običaji naših prednikov – taki, kakršni so bili takrat.
Ta praznik je pomemben s kulturnega in zgodovinskega, a tudi z družbenega vidika, saj povezuje Kras in njegove prebivalce. Tako velikih in značilnih dogodkov, na katerih srečaš vse mogoče znance in neznance, na kraški planoti ni veliko. Da je Kraška ohcet priljubljena in občutena, pa ni težko ugotoviti. Samo pomislimo na val razočaranja, ki spremlja vsako odpoved dogodka, na debate o tem, ali naj se strogo spoštuje tradicija ali pa naj se pravila delno posodobijo, pa še na žolčne časopisne polemike o tem, ali naj svatje jedo žvacet ali ne ...
Skratka, dvignimo čaše in veselimo se novice, da bomo v letu 2018 po daljšem premoru spet (nekako) doživeli Kraško ohcet. Vseeno pa upamo, da na koncu to ne bo le jubilejna prireditev, ampak prava poroka, s katero bodo svatje in novoporočenca prazniku zagotovili tisti čar, ki ga druge poletne prireditve nimajo. Kar pogumno!