ESOF 2020 - Končno ... »se pol« (Aljoša Fonda)

Včasih so lahko tudi lepe novice odmevne. Razglasitev Trsta za evropsko prestolnico znanosti leta 2020 je hitro obkrožila Italijo in tujino, mestu ob severnem Jadranu pa se zdaj obeta lepa priložnost, ki zadeva predvsem znanstveni svet, a ne samo tega.
Dodatna lepa novica je ta, da se zmage v Trstu tokrat veselijo prav vsi vplivni dejavniki – od politikov in institucij do gospodarstvenikov, vsi so brez večjih pomislekov podprli kandidaturo in so zdaj upravičeno zadovoljni. Za razliko od tržaške kandidature za tematski expo izpred nekaj let, ko je del Trsta »veslal v drugo smer«, je Trst tokrat nastopil složno. »To se je zgodilo prvič, skupaj pa smo uspešni,« poudarjajo pobudniki.
Čez tri leta bo v starem pristanišču, ki je bilo do nedavnega samo mesto duhov, torej zaživel najpomembnejši znanstveni dogodek na stari celini. Pomenljivo je, da je bil glavni adut kandidature dejstvo, da se je Trst predstavil kot naravni zagovornik srednje in vzhodne Evrope, svojega zgodovinskega zaledja, ne pa kake izmišljene »italianissime« dežele. Novica prihaja v času, ko se Trstu odpirajo razne možnosti na gospodarskem področju, po več desetletjih naj bi se torej res zaključilo obdobje, ki ga je zaznamoval moto »no se pol« (ni mogoče). Kaže, da je zdaj marsikaj postalo mogoče. Pred desetletji so o tem sanjali samo posamezni zanesenjaki, kakršen je bil Paolo Budinich, njihove sanje pa se (upajmo) počasi uresničujejo.