PO VOLITVAH - Kje je razlika? (Danjel Radetič)

Goriška desna sredina ni zmagala v prvem krogu, čeprav so njenega županskega kandidata prišli podpret številni njeni državni veljaki - predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, predsednica stranke Fratelli d’Italia Giorgia Meloni, vodja gibanja Direzione Italia Raffaele Fitto, bivši ligaški minister Roberto Calderoli in ne nazadnje državni tajnik Severne lige Matteo Salvini. Kljub njihovi prisotnosti in finančno najbogatejši volilni kampanji desnosredinski županski kandidat Rodolfo Ziberna ni presegel praga petdesetih odstotkov, potem ko je to njegovemu predhodniku Ettoreju Romoliju uspelo v dveh zaporednih mandatih. Za Ziberno se je izkazalo, da ni tako priljubljen kot njegov predhodnik; v bistvu ni pridobil novih glasov, temveč je v glavnem zadržal podporo tradicionalnih desnosredinskih volivcev. Seveda ima pred drugim krogom izredno prednost pred svojim zasledovalcem, ki ga čaka misija nemogoče - tudi zaradi razkropljenosti levosredinskih strank.
Za levosredinske glasove so se potegovali preštevilni kandidati, ki so večinoma bili brez pravih možnosti za uspeh. Prepričani so bili, da so najboljši; na koncu so vsi po vrsti pogoreli, namesto da bi skupaj sestavili konkretno alternativo - tudi s pomočjo primarnih volitev, za katere se resnici na ljubo niso zavzemali niti v glavni sili levosredinskega zavezništva - Demokratski stranki.
Verjetno tudi pred balotažo ne bo prišlo do poenotenja vseh duš leve sredine; če se niso doslej združili, zakaj naj bi se zdaj? Škoda. Volivci si želijo ravno enotnosti in jasnih programskih smernic. Kaj razlikuje levosredinskega od desnosredinskega županskega kandidata? Katere so glavne razlike v njunih programih? Zdaj ima Roberto Collini nekaj manj kot dva tedna časa, da to pove in da s svojimi besedami prepriča razočarane levosredinske volivce - tudi v vidiku prihodnjih volilnih preizkušenj na državni, deželni in krajevni ravni, ko bo leva sredina lahko uspešna le ob enotnem nastopu in konkretnih programih.