LABORATORIJ - Vsi lahko rastemo (Veronika Sossa)

Kdor se je udeležil nedeljskega celodnevnega dogodka, je odšel domov bogatejši. Tu mislim na čisto vse slušatelje, mlade in manj mlade. Zagotovo je bilo zanimivo tudi za starše, ki so dogodku najbrž sledili izključno zato, ker so v Trst pripeljali sina ali hčerko. Niz predavanj je bil morda še najbolj zanimiv prav za tiste, ki so določene izbire že naredili, kar se zdi morda na prvi pogled kontradiktorno. Zanimivo je bilo torej za študente, za mlade, ki iščejo zaposlitev, pa tudi za tiste, ki so (prvo) zaposlitev že dobili, a jih vseeno mika še korak naprej. Iz ust marsikaterega predavatelja je lahko spodbudo za osebni in karierni razvoj dobil torej čisto vsak. A škoda, da je bilo ravno teh naslovnikov najmanj, pa čeprav so bili vabljeni. Prešteli smo jih na prstih ene roke. Razlogov, zakaj se niso pripeljali na četrti pomol, je najbrž več. Morda je marsikoga prestrašil tudi celodnevni format prireditve (morda bi bil krajši, a več dnevni program primernejši?), pa čeprav je bil vstop prost in bi se vsak lahko udeležil le enega od štirih predavanj. Škoda. Predavanjem so tako prisluhnili predvsem višješolci (okrog trideset), ki so meddrugim nabirali šolske kredite.
Rdeča nit razmišljanja o prihodnosti je bila predvsem spodbuda mladim, naj sledijo svojim sanjam, željam, nagnjenjem. Naj izberejo pot, ki jih veseli. Mladi so pridobili tudi nekaj konkretnih nasvetov, večinoma pa so lahko iz življenjskih izkušenj lahko izluščili različna spoznanja. Prepričali so se lahko, da so napake del življenja, ki nas krepijo in se jih ni treba bati. Da je preizkušanje, postavljanje vprašanj, opazovanje in včasih tudi posnemanje lahko le pot dozorevanja in osebne rasti. Skratka, vsi se bodo v prihodnosti znašli, če bodo radovedni in pogumni. A vselej moramo biti pri vsem tem deljenju nasvetov tudi pozorni, da ne bomo vse preveč starševski, da ne bodo taki dogodki v bistvu za mlade preveč omejevalni. Skratka, pustimo mladim tudi dovolj svobode, po principu, ki ga psihoterapevti širijo med starši z najmlajšimi otroki. Pustimo, naj se igrajo na odeji in ne v stajici.