MANJŠINA - DS, SSk in pot v Rim (Sandor Tence)

Demokratska stranka in Slovenska skupnost sta na deželni in marsikje na lokalni ravni volilna zaveznika, o marsičem pa imata zelo različna stališča. Med vprašanji, ki razdvajajo, je način izbire in izvolitve slovenskega parlamentarca. Razhajanja imajo zgodovinske korenine, ki jih na tem mestu ne bomo obnavljali, saj o njih pišemo že leta in leta. Razlike se pojavljajo ob vsakem novem volilnem zakonu in ob vsakem poskusu, da bi ga spremenili. Zgodilo se je s t.i. italicum (kdo si izmišljuje ta neverjetna psevdolatinska imena?), ki je padel v vodo, zgodba se sedaj ponavlja z »rosatellum«, ki je dobil ime po tržaškem politiku Ettoreju Rosatu.
Slovenci v DS so prepričani, da lahko Tamara Blažina dobi naslednika ali naslednico le, če bo to kandidat na njihovi strankarski listi. To je po njihovi oceni edina realna in realistična možnost za slovensko manjšino, vse drugo so lepe besede, če že ne utvare. V SSk razmišljajo popolnoma drugače. Prvič, ker se jim zdi, da bo slovenski parlamentarec po tej poti vedno odraz DS, in drugič, ker bo njegova izbira še naprej sad strankarske in ne demokratične odločitve med Slovenci. Gre za na videz nezdružljiva stališča, v resnici pa ni ravno tako.
»Rosatellum« je še v povojih. Ni jasno, če ga bo parlament sploh odobril, in če ga bo, tudi se še ne ve, če bodo stranke sklepale volilna zavezništva in če se bodo rodile volilne koalicije (v levi sredini npr. po zgledu Oljke). SSk je bila sestavni del Oljke in je v prvi osebi prispevala k izvolitvi slovenskih parlamentarcev, ki so bili odraz zavezništva Romana Prodija.
Danes so politične razmere v Italiji drugačne, ne gre pa izključiti nove levosredinske koalicije, v katero bi lahko pristopila tudi slovenska stranka. Tudi levici, ki se je pred kratkim odcepila od DS, je pri srcu, da bi Slovenci obdržali parlamentarca. Od tod pobuda furlanskega senatorja Lodovica Sonega, da se o tem vprašanju seznani predsednika republike Sergia Mattarello. Končno imata tudi obe komunistični stranki ves interes za ohranitev slovenskega parlamentarnega predstavništva. Njuna stališča so glede izbire kandidata bližja SSk kot DS.
Pravno gledano bo srednjeročno zelo težko doseči, da bo FJK tudi pri volilnih pravilih izenačena z Aosto in Tridentinsko-Južno Tirolsko. Manjšini ostajajo politična sredstva, ki jih velja tudi v pravno nenaklonjenih razmerah dobro izkoristiti.