OB VRHU G7 - Paradiranje na meji (Marko Marinčič)

 

Voditelji sedmih vodilnih držav v svetu vključno z Donaldom Trumpom se bodo konec meseca dva dni zbrali v Taormini na Siciliji na enem od že običajnih vrhov G7. Kljub medijski vzhičenosti navadno na teh srečanjih ni epohalnih premikov v svetovni politiki, so pa zagotovo vaba za vsakovrstne, včasih tudi nasilne protestnike.
Prav zaradi teh nam bo italijansko notranje ministrstvo tudi v Furlaniji Julijski krajini, 1400 kilometrov daleč od Taormine, serviralo priložnost, da po desetih letih za kar 20 dni spet okusimo nadzor na meji, »ki je ni več«, z Avstrijo in Slovenijo. Nadzor naj bi bil ciljno usmerjen na preprečevanje vstopa nezaželenih ali potencialno nevarnih oseb. Upati je, da ga bodo izvajali diskretno in uvidevno do kolon turistov, ki se bodo najbrž v tistih tednih pomikale proti jugu, in da pri nas ne bo takih zastojev kot na meji s Hrvaško. Tam je zunanja meja schengenskega območja in se je Slovenija hočeš nočeš morala sprijazniti z nehvaležno vlogo evropskega policaja.
Vse te kontrole, ki se stopnjujejo na mejah okrog nas - Avstrijci so prav tako na preži na Karavankah in bi hoteli spremeniti schengenske predpise, zato da bi kar trajno kontrolirali, kdo se tam premika - pa nas ne prepričajo. Varnost vrha G7? Pa saj je Taormina na Siciliji in je Sicilija otok! Naj pregledajo potnike, ki se vkrcajo na trajekte v Reggiu Calabrii in potnike na letališčih v Palermu in Catanii!
Napovedane »graničarske igre« na 1400 kilometrov oddaljeni meji so torej le spektakel insceniran za potešitev strahov, ki jih podžigajo nacionalistični populisti. Paradiranje obmejnih patrulj pa ne bo načelo globljih korenin teh strahov. Prej nasprotno. Naivnežem bo dalo misliti, da je v propagandi nacionalistov kaj resnice, če celo proevropske demokratične vlade tako napenjajo policijske mišice.