NADZOR NA MEJI - Živci popuščajo (Marko Marinčič)

 

V Evropi različnih hitrosti in raznolikih nacionalnih egoizmov je bilo pričakovati, da bo uvedba absurdnega nadzora na schengenskih mejah imela »Tafazzijev učinek«. Saj se še spominjate patetičnega televizijskega lika, ki je s plastenko udrihal po lastnem spolovilu? Če je odpiranje meja bila največja pridobitev za EU, je zdajšnji nadzor zares podoben Tafazzijevi plastenki. Čemu služi? Gotovo ne boju proti terorizmu. Naj me kdo popravi, a ne spominjam se terorista, ki bi ga bili prijeli na tak način. Več zaleže nevidno obveščevalno delo varnostnih služb, še bolj bi zalegle integracijske politike, ki bi izsušile humus, na katerem uspeva domač, evropski terorizem in - kot odgovor nanj - nacionalistični populizem.
Prav slednjega nagovarja nadzor na mejah. Volivcem Le Penove in njej podobnih sporoča, da EU napenja mišice za varnost. Slovenska vlada se je v tej igri znašla med kladivom in nakovalom. Narediti tudi sebi škodo s togim izvajanjem bruseljske uredbe, ali tvegati izključitev iz schengna in še bolj škodljive kontrole na meji z Avstrijo? Izbrala je prvo varianto in to z običajnim pristopom ubogljivega šolarčka. Lahko tudi ugibamo, da je to naredila še z večjo vnemo, če je s tem povzročila kaj škode južni sosedi, s katero ima še kup neporavnanih računov. Vendar je to kvečjemu stranski učinek in ne glavni namen, kot obtožuje hrvaška predsednica.
Razumljivo pa je, da so Hrvatom začeli popuščati živci, kot so popustili voznikom, ki so pet in več ur čakali na meji in to za prazen nič razkazovanja ohlapnih evropskih mišic. Hrvaški gre za vitalni interes turizma, ki pomeni petino njenega nacionalnega dohodka. Jasno, da se mu noče odpovedati zaradi igračkanja bruseljskih slabičev kot tudi ne zaradi preveč marljivih slovenskih policajev.
Zaplet med Slovenijo in Hrvaško je zakuhala ista sebična Evropa nacionalnih držav, ki je celotno breme begunske krize prepustila Grčiji in Italiji, svojo nemoč pa skuša prikrivati z muskularnimi ekshibicijami na mejah. Rešitev je le ena: proč z alibi-kontrolami, EU pa naj se loti skupnih in solidarnih politik glede zunanjih odnosov, terorizma, integracije priseljencev in begunske krize.