Dipiazza, oglasi  se! (Marjan Kemperle)

»Za težave slovenske manjšine nameravam sam odgovarjati,« je izjavil tržaški župan Roberto Dipiazza deželnemu svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju in tržaški občinski svetnici iste stranke Valentini Repini 8. novembra lani. Slovenska politična predstavnika sta zaprosila za srečanje, da bi ga opozorila na takrat pereč problem nadomeščanja slovenskih vzgojiteljic in vzgojiteljev ter pomožnega osebja v tržaških občinskih vrtcih, jaslih in rekreacijskih središčih.
Tržaški prvi občan se je takrat zavzel za »maksimalno sodelovanje s slovensko manjšino.« »Sploh je Dipiazza pokazal absolutno odprtost do vprašanj slovenske manjšine,« je novembrsko srečanje pozitivno ocenil Stefano Ukmar.
Po novembru je prišel december s predbožično soglasno odobreno resolucijo zahodnokraškega rajonskega sveta z zahtevo po ustanovitvi dvojezičnih jasli v okviru vrtca v Naselju S. Nazario in s pobožičnim odgovorom tržaške občinske odbornice za šolstvo Angele Brandi, ki je po slabem poldrugem desetletju ponovila, naj slovenske (in dvojezične) družine s Krasa vpišejo (in vsakodnevno peljejo) svoje otroke v slovenske občinske jasli v Ul. Veronese v Trstu.
Errare humanum, perseverare diabolicum, bi lahko zapisali v jeziku dvatisočletne kulture, ki je tako blizu mestni šolski odbornici.
Hudo pa je, da zanjo odločitev iz leta 2002, s katero je zavrnila odprtje slovenskih jasli na Krasu, sploh ni bila napaka. Brandijeva preprosto noče, da bi imeli slovenski otroci na Krasu svoje jasli. Po božiču je le potrdila to svoje prepričanje.
Ampak: dvojezične jasli sedaj zahtevajo vsi izvoljeni predstavniki v zahodnokraškem rajonskem svetu, tudi tisti iz vrst desnosredinske opozicije. Tudi njim je Brandijeva odgovorila - »Ne«.
Jasli za slovenske otroke na Krasu predstavljajo enega od pomembnejših odprtih vprašanj slovenske manjšine v tržaški občini. Župan Dipiazza je novembra izjavil, da je za ta vprašanja sam odgovoren.
Torej: Dipiazza, oglasi se!