Na dopinškem žrtveniku (Albert Vončina)

Poročilo preiskave Wade, ki je razkrila, da so imeli ruski športniki pri izvajanju dopinških kršitev sistematsko podporo države, je pretreslo celoten športni svet. Svet, ki se je povrnil v prejšnje stoletje, ko so prav tako nekatere države izkoriščale šport, atlete in kolajne za politično propagando. Številke ruske dopinške afere so pretresljive: najmanj 647 prikritih pozitivnih vzorcev in 312 športnikov. Za tovrstne številke so nazadnje poskrbeli v nekdanji Nemški demokratični republiki v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi takrat so atleti NDR osvajali kolajne s pomočjo sistemsko organiziranega dopinga, katerega »žrtve« so bile predvsem predstavnice nežnega spola, ki so bile zaradi hormonov in steroidov vse manj nežne. To je privedlo do 519 medalj (153 zlatih) na skupno pet poletnih in šest zimskih olimpijad (med letoma 1968 in 1988). Tovrstne »rezultatske gostote« nista dosegli niti velesili, kakršni sta bili reprezentanci ZDA in Sovjetske zveze, omenjene kolajne pa je osvojila država, ki je štela le 16 milijonov prebivalcev. Goljufija v športnem svetu, ki je partiji služila za izvajanje ostre zunanje politike.
»Lisjakov« pa niso imeli zgolj v nekdanji NDR. Znanost so izkoriščali tudi Finci, Italijani (s profesorjem Francescom Conconijem na čelu) v zgodovinskem obdobju, ko je bila meja med eksperimentiranjem in nezakonitostjo vse prej kot jasno začrtana. Rekorde so postavljali v znanstvenih laboratorijih, kakor priča čas 9,78, s katerim je Kanadčan Ben Johnson pretekel razdaljo 100 m v Seoulu leta 1988. Njegovo zlato kolajno so nato podelili Carlu Lewisu, ki je bil tudi obtožen dopinga, tako kot Britanec Linford Christie in Američan Dennis Mitchell, četrti na korejskih OI, v morda najbolj »nenaravnem« finalu na razdalji 100 m v zgodovini. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so Kitajci izkoristili svoje atletinje, da so ekonomsko vzpenjajočo se državo postavili na svetovni športni zemljevid. Sledila je zmagovita Španija zdravnika Fuentesa, ki je kolajne osvajala v nogometu, tenisu, kolesarstvu, atletiki.
Sedaj je aktualen ruski doping. Vodilni možje, ki so goljufijo začrtali, bodo zagotovo plačali, sistemski doping pa bo drago stal tudi številne »čiste športnike«, ki jim bo storjena krivica. Zgodovina se namreč ponavlja; Heidi Krieger iz NDR, evropska prvakinja leta 1986 v suvanju krogle, je leta 1997 spremenila spol in postala Andreas. Le ena izmed žrtev, ki se iz leta v leto kopičijo in se še naprej bodo kopičile na dopinškem žrtveniku.