(Začasno) oddahnjeni (Ivan Lukan)

Avstrijci so včeraj popoldne končno le izvedeli, koga so v nedeljskem drugem krogu izvolili za novega predsednika države. Alpsko republiko bo v naslednjih šestih letih vodil nekdanji vodja avstrijskih zelenih Aleksander van der Bellen (72). Univerzitetni profesor, ki je po prvem krogu še močno zaostajal, je tako rekoč na ciljni črti le še premagal svojega nasprotnika Norberta Hoferja, člana desničarsko populistične in nacionalistične svobodnjaške stranke (FPÖ). Na koncu je Van der Bellen imel31.000 glasov več od Hoferja, s svojo zmago pa je preprečil, da je Avstrija postala prva zahodnoevropska država, katero bi vodil desničarski populist in nacionalist. Avstrija in Evropa se torej po eni strani lahko oddahneta, da se ni ponovil scenarij kot leta 1986 z zmago Kurta Waldheima, katerega je bremenila preteklost v drugi svetovni vojni in je bil kljub temu izvoljen za predsednika, ostaja pa zaskrbljujoče dejstvo, da je polovica avstrijskih volivk in volivcev nasedla političnemu populizmu in nacionalizmu deklariranega desničarskega politika. Tudi če ni postal predsednik, podvig Hoferja nedvoumno izžareva v druge zahodnoevropske države, npr. Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, kjer se pripravljajo na pohod močne desničarske sile. Na to kažejo izjave skrajnih desničarskih strank in gibanj, ki so že čestitali avstrijskim svobodnjakom.
A tudi v Avstriji s porazom Hoferja nevarnost iz desne še zdaleč ni mimo: svobodnjaška stranka s Strachejem na čelu je že razglasila svoj novi cilj: zmago na parlamentarnih volitvah, ki bodo najkasneje v dveh letih, ter osvojitev položaja zveznega kanclerja.
In takšen scenarij ni izključen, posebej ne, če obe tradicionalni ljudski stranki , socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP) pod novim kanclerjem Christianom Kernom ne bosta znali tolmačiti znakov časa.