Za Avstrijo odločilni dnevi (Ivan Lukan)

Vprašanje beguncev in prvi krog predsedniških volitev, ki sicer še ni prinesel dokončne odločitve, toda zaskrbljujoče zmagoslavje desničarskega kandidata Norberta Hoferja (FPÖ), sta v zadnjih mesecih in dneh močno zamajala politično stabilnost Avstrije. Alpska republika se je po zasuku v desno znašla ne le pod drobnogledom mednarodne javnosti, ampak tudi - po dramatični nezaupnici vladi (kandidata socialdemokratov in ljudske stranke Rudolf Hundstorfer in Andreas Khol sta zbrala skupaj komaj še četrtino glasov, čeprav imata obe stranki v parlamentu absolutno večino poslancev) – v hudi notranjepolitični krizi.
Izključene niso temeljite spremembe v vladi do menjave kanclerja, niti predčasne volitve! Pod najhujšim pritiskom se je znašla socialdemokratska stranka (SPÖ), kateri grozi pravi razkol. Soočena je z vprašanjem, ali je kancler Werner Faymann sploh še pravi mož na vrhu stranke in tudi vlade. To ne nazadnje zaradi njegovega zasuka v vprašanju beguncev oz. migrantov, s katerim je Avstrija povsem spremenila svoj obraz - od beguncem naklonjene dežele v najglasnejšo zagovornico »trdnjave Evrope«, ki hoče postaviti ograje celo na najbolj občutljivi evropski prehodni točki, na Brennerju.
Faymannova usoda bo zapečatena najkasneje na kongresu socialdemokratske stranke, ki je zaenkrat predviden meseca novembra letos. Ni pa izključeno, da bo že prej, morda celo še pred poletjem, kot to so to zahtevali Faymannovi najodločnejši nasprotniki v stranki, ko so ga na tradicionalnem pohodu avstrijskih socialdemokratov 1. maja na Dunaju izžvižgali. In to tako glasno, da Faymann ni več prišel do besede in svoj govor zaključil po pičlih treh minutah. Faymann je vsekakor načet, avstrijski mediji trdijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo moral oditi.
Malo bolj mirno, a nič boljše, je tudi v ljudski stranki (ÖVP) podkanclerja Reinholda Mitterlehnerja. Tudi tu pri konservativcih se namreč postavlja vprašanje kako naprej. Je njihov prvi mož, čeprav je bil na vrh stranke izvoljen šele pred pičlima dvema letoma, še vedno ta pravi kandidat za državnozborske volitve 2018 ali pri morebitnih predčasnih volitvah? V ozadju namreč čaka močan tekmec - mladi zunanji minister Sebastian Kurz – po javnomnenjskih raziskavah že najbolj priljubljeni politik ne le iz vrst ÖVP temveč na celotnem avstrijskem političnem prizorišču.
Pred takšnim ozadjem je zelo verjetno, da bo po 22. maju, nedelji, ko bodo Avstrijci in Avstrijke v drugem krogu dobili novega predsednika, mnogo bolj jasno. Zmaga Strachejevega svobodnjaškega populista Norberta Hoferja bi nedvoumno še bolj zamajala temelje avstrijske republike, medtem ko bi izvolitev Alexanderja van der Bellena, katerega medtem poleg zelenih podpirajo tudi ugledni socialdemokrati in člani ljudske stranke, prinesla notranjo pomiritev in stabilizacijo, v mednarodni dimenziji pa državi vrnila ugled »evropske« države.