Prekleti 1. maj (Albert Voncina)

Prvega maja 1994 so se morali vsi ljubitelji motošporta na svetu sprijazniti s tragično usodo, ki je doletela Ayrtona Senno. Tako kot se vsakdo spominja, kje je bil, ko je padel berlinski zid, ali kaj je delal med terorističnimi napadi 11.9. v New Yorku, se vsi poznavalci ali na splošno simpatizerji športa spominjajo, kaj so 1. maja 1994 delali ob 14.17, ko je na dirkališču v Imoli ugasnilo življenje enega največjih športnikov vseh časov. Leta 1994 pa bi kdo težko napovedoval, da bo 22 let kasneje spremljal veliko nagrado f1, ki bo ravno na praznik dela potekala v državi, kakršna je Rusija. Formula 1 pa s svojim denarjem slovi po tem, da je večkrat kot prva prekoračevala meje. Potem ko Berniju Ecclestonu ni uspelo organizirati dirke v Sovjetski zvezi leta 1983, je šef f1 leta 1986 priredil na Madžarskem prvo veliko nagrado v neki komunistični državi. Tako kot je torej že takrat z denarjem prodiral v »neprepustne« ali zaprte države, je moč ameriških dolarjev in ruskih rubljev tokrat omogočila, da je na prekleti 1. maj prvič po 22 letih ponovno potekala dirka f1 - in to na prizorišču, ki je zaradi prvomajskih počitnic lahko računalo na še večje obiske in zaslužke. VN v Sočiju pa je s športnega vidika potrdila sliko s prejšnjih treh dirk: a) Nico Rosberg je dosegel četrto zmago na prav tolikih nastopih (sedmo zapored, če upoštevamo konec lanske sezone, to pa je uspelo le Schumacherju in Ascariju, medtem ko je Vettel pri Red Bullu vknjižil 9 zaporednih uspehov); b) Vettel ima neverjetno smolo, ponovno pa mu je načrte prekrižal Rus Daniil Kvjat, ki se je pred domačo publiko še enkrat izkazal za zelo neodgovornega in c) Mercedes je še vedno hitrejši od Ferrarija. Hamilton je dirko začel z desetega mesta in se dokopal do drugega, Kimi Raikkonen pa je bil tretji. Dobro sta se odrezala Williamsa, saj je bil Bottas četrti, Massa pa peti; najboljšo predstavo v sezoni je uprizoril Honda z Alonsom (6.) in Buttonom (10.). Pa še nekaj o Senni. Nesreča legendarnega Brazilca je privedla do novega poglavja v f1, saj se je varnost na stezi nato znatno povečala, tako da je od že omenjenega 1. maja 1994 zaradi nesreče na dirkališču umrl le en dirkač, in sicer Jules Bianchi, to pa zaradi izrednih razmer. Naj na vse to, kar nam je zapustil Senna, pomisli tudi Kvjat, ko z nespametnimi potezami ogroža lastno življenje in varnost kolegov, nato pa zagovarja tovrstno obnašanje, češ da je dovoljeno in del igre oz. igranja z življenjem dvajsetletnih fantov.