V svoji zemlji (Marjan Kemperle)

Zahodnokraški rajonski predsednik Roberto Cattaruzza je v zasebnem dopisu izrazil zadovoljstvo nad odobreno spremembo tistega člena pravilnika o pokopališčih v tržaški občini, ki več kot desetletje ni dovoljeval pokopov zgoniških občanov od Briščikov, z Devinščine in z Božjega polja na proseškem pokopališču in vaščanov iz Brišč na kriškem. Občinska svetnika Igor Švab (Slovenska skupnost) in Fabio Petrossi (Demokratska stranka) sta opravila dragoceno delo, je zapisal, ne gre pa pozabiti na ves trud, ki ga je v ta namen vložil rajonski svet, je dodal.
In ker je prav dati cesarju, kar je cesarjevega, ter rajonskemu svetu, kar je rajonskega, velja obnoviti do tega tedna žalostno zgodbo o pokopih na Zahodnem Krasu.
Pravilnik o pokopališčih je bil odobren za časa Dipiazzove uprave. V 134. členu je določal, da se »v obmestnih pokopališčih pokopljejo le trupla oseb, bivajočih v posameznih vaseh«. Leta 2004 je rajonski svet pod predsedstvom Bruna Rupla ostro protestiral pri upravi in uspelo mu je »iztržiti« ustni dogovor, po katerem je obveljalo to, kar je na območju Proseka veljalo že stoletja: pokojnike z območja proseške župnije so pokopavali na Proseku, pa čeprav so živeli v vaseh in zaselkih druge občine (Briščiki, Devinščina, Gabrovec, Božje polje).
Slabo desetletje je ustni dogovor obveljal, potem pa se je zadeva birokratsko zalomila. Tržaška občina ni več dovolila pokopov zgoniških občanov z območja proseške župnije na Proseku, kar je izzvalo protest prizadetih sorodnikov. Spet je posegel rajonski svet, tokrat s predsednikom Cattaruzzo. Leta 2013 je sklical sestanke z občinskimi upravitelji, zgoniškimi upravitelji in podjetjem AcegasAps. Podpisan je bil zapisnik o veljavnosti ustnega dogovora iz leta 2004, ki pa se ga AcegasAps ni držal.
Po novih prepovedih pokopov na Proseku in nato tudi večtedenskem čakanju na dovoljenja za pokop na domače pokopališče, je rajonski svet septembra lani soglasno odobril resolucijo z zahtevo po spremembi »zloglasnega« 134. člena pravilnika o pokopališčih.
Potrebna pa je bila politična volja. Tista, ki sta jo ta teden spodbudila Švab in Petrossi, da bodo tako domačini na Zahodnem Krasu lahko spet počivali v svoji zemlji.