Neizkoriščen potencial (Aleksija Ambrosi)

Ko so ga odprli, je stal na strateški točki. Zgradili so ga namreč tik ob novi železniški postaji na Bohinjski progi, ki jo je leta 1906 prišel otvarjat nič manj kot avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Svet se je od takrat spremenil, z njim pa tudi usoda hotela Transalpina, ki sto let kasneje ne more več računati na zavidljivo lego, s katero se je ponašal v času Avstro-Ogrske.
Stavba nekdanjega hotela namreč danes gleda na trg, ki je edinstveno stičišče dveh mest, a vseeno ne zna zaživeti. Zanemarjenost skupnega trga obeh Goric je dejstvo: leta 2004 je bil prizorišče osrednje prireditve ob vstopu Slovenije v EU, bil je simbol zbliževanja med sosednjima mestoma in Evrope brez zidov - tiste, ki ji danes grozijo bodeče in britvičaste žice -, po dvanajstih letih pa je bolj kot zgoraj navedenemu podobna navadnemu parkirišču, ki ga na pol delijo cvetlična korita. Pri Vecchietovem mozaiku sicer občasno še vedno prirejajo slovesne dogodke in druge prireditve, občutek pa imamo, da je zlasti Gorica na ta kraj skoraj pozabila. Čeprav sodi Trg Evrope/Transalpina med goriške turistične zanimivosti, ostaja njegov potencial neizkoriščen. V stavbi železniške postaje, ki že gosti muzej državne meje in tako med Novogoričani kot med Goričani priljubljeni bar Bordo, naj bi sicer novogoriški Kulturni dom in zavod Area 57/15 odprla kulturno-informacijsko točko, na goriškem delu trga pa se nič ne dogaja. Kdo ve, morda bi ovrednotenje tega kraja le koga spodbudilo k odkupu nekdanjega hotela Transalpina in ponovnemu zagonu dejavnosti, saj so se hotelske nastanitvene zmogljivosti občine Gorica v zadnjih letih precej zmanjšale. Za mesto, ki stavi na turistični razvoj, to ni najboljše znamenje.