Na novo tolmačiti tudi Bazovico

Območje Alpe-Jadran je ena od najbolj zanimivih regij v Evropi, če bo to tudi ostala, pa bo odvisno od zadržanja posameznikov in organizacij, ki so si bile v preteklosti nasprotne, če že ne sovražne. Zato je treba narediti vse, da to območje postane regija miru, da se nekdanji spori, seveda ob spoštovanju zgodovinskega spomina vsake strani, postavijo ob stran in da se začne oblikovati prihodnost vključno tudi z novim tolmačenjem zgodbe o bazoviških junakih. V ta namen poteka tudi projekt o izgradnji mirovne regije Alpe-Jadran, ki so ga danes (23. maja) dopoldne predstavili v prostorih Tržaškega knjižnega središča skupaj s trijezično slovensko-nemško-italijansko publikacijo, ki je prvi sad truda delovne skupine v okviru projekta. Drugi sad upajo, da bo dozorel jeseni, ko se bo svet spominjal stoletnice konca prve svetovne vojne, pri čemer se na Tromeji načrtuje večja manifestacija, glede katere upajo, da se je bodo udeležili tudi predsedniki sosednjih dežel.

Projekt, ki je uvod doživel že pred približno desetimi leti na avstrijskem Koroškem s sodelovanjem med tamkajšnjo Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Heimatdienstom, so prisotnim orisali nekateri predstavniki sodelujočih organizacij: predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič (med občinstvom je bil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj), predsednika ZSO in Heimatdiensta, Marjan Sturm in Josef Feldner, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, član Kluba koroških Slovencev Danijel Grafenauer ter koordinator projekta Jan Brousek in znanstveni koordinator Mitja Žagar. Ob obrazložitvi začetkov sodelovanja na Koroškem, katerega najvidnejše znamenje je skupna počastitev tako padlih nemškoavstrijskih brambovcev kot Maistrovih borcev za slovensko severno mejo, ki so pokopani na pokopališču v koroškem Velikovcu, so govorniki poudarili potrebo po prenehanju gledanja samo na lastno zgodovino in negiranja zgodovine drugega ter po tem. V ospredje mora stopiti spoštovanje kulture in načina življenja drugega, prav tako se je treba vživeti v zgodovino in trpljenje drugega. To ne pomeni, da je treba opustiti lastne ideale oz. zgodovinski spomin: zgodovine ni mogoče spremeniti, vendar se je treba začeti pogovarjati, saj se lahko skupaj gradi prihodnost. V svetovnem merilu seveda s tem ne bo mogoče kaj storiti, vendar v tukajšnjem majhnem prostoru lahko pokažejo, kako to deluje in kako je lahko zgled, so prepričani sogovorniki, ki so želi tudi odobravanje konzulke Republike Slovenije v Trstu Tanje Mljač in novoizvoljenega deželnega svetnika Severne lige Danila Slokarja.

Projekt pa je lahko tudi pozitiven signal, da bolje razumemo Bazovico oz. zgodbo o bazoviških junakih, je prepričan Rudi Pavšič, po čigar mnenju je treba to zgodbo tolmačiti drugače kot doslej, saj se nahajamo v letu 2018. Sogovorniki pa so se strinjali, da bi k projektu lahko pritegnili še druge organizacije in stvarnosti, npr. istrske ezule, oz. ga razširili tudi na druga območja regije Alpe-Jadran.