Burja, naša rešiteljica

Včeraj in ponoči je proti pričakovanjem v že itak doslej zelo mokrem septembru padlo še zelo veliko dežja, zlasti v Trstu približno tretjina mesečnega povprečja. Šlo je v bistvu za stacionarne padavine in nevihte, ki so nastajale ob pomoči za ta čas in glede na ostale vremenske razmere toplega morja, ki ima v Tržaškem zalivu skoraj 22 stopinj Celzija. Učinek vzvratnega višinskega jedra, ki se je našim krajem približalo od severovzhoda, je bil zato toliko večji. Temperaturne razlike med pronicanjem hladnega višinskega zraka in toplim morjem so bile namreč velike. V Trstu je deželna meteorološka opazovalnica do davišnjih ur namerila 33,8 litra dežja na kvadratni meter, v Zgoniku 22,7 litra, v Koprivnem 21,4 litra in v Čedadu 32,5 litra na kvadratni meter, v Boljuncu pa smo namerili 37,2 litra dežja na kvadratni meter. V Trstu je v letošnjem septembru doslej že padlo 203,4 litra dežja na kvadratni meter, kar ga uvršča na drugo mesto na lestvici najbolj deževnih septembrov od leta 2000. Na prvem mestu ostaja september 2010, ko je deželna meteorološka opazovalnica namerila 266 litrov dežja na kvadratni meter.
Ob prihodu hladnega višinskega jedra so se včeraj ohladili zlasti najvišji sloji ozračja. Radiosonda iz Rivolta je opolnoči na višini 3000 metrov v prostem ozračju namerila -3,9 stopinje Celzija, na višini 5500 metrov pa -19,5 stopinje Celzija. Razlika v temperaturi med tem zadnjim zračnim slojem in morjem je presegala 40 stopinj Celzija, kar je omembe vreden podatek, ki navadno kar občutno povečuje nestanovitnost. Ničta izoterma pa se je spustila do nadmorske višine 2315 metrov. Ozračje je bilo v najvišjih slojih za 4 stopinje Celzija hladnejše od dolgoletnega povprečja in v bistvu podobno običajnemu novembrskemu dogajanju.
Zanimiv je podatek, da so se včerajšnje padavine pojavljale v polnem prizemnem anticiklonskem območju. Zračni tlak se je namreč zadrževal med 1017 in 1019 hektopaskali, se pravi, na desni strani starih analognih barometrov, kjer je navadno (upravičeno ali ne) narisan sonček. Vrzel v zračnem tlaku je bila v višjih slojih kar globoka, medtem ko je bila v nižjih neopazna. Toda celoten proces včerajšnjega dogajanja je vseeno povzročil obilno in vztrajno deževje.
Hladno višinsko jedro se bo v prihodnjih dneh še zadrževalo v naši bližini in se bo pomikalo sem ter tja, toda hkrati se bo krepilo zelo obsežno anticiklonsko območje s središčem nad severnimi predeli Skandinavskega polotoka in Barentsovim morjem, ki bo segalo do naših krajev. Vpliv hladnega višinskega jedra bo postopno slabel, vpliv anticiklona pa se bo povečal. Vremenska slika bo v prihodnjih dneh zadobila severovzhodne smernice. Anticiklon bo preusmerjal proti nam od severovzhoda bolj suh in stanoviten celinski zrak. Nastala bo tako vremenska slika, ki bo najugodnejša za naše kraje in za Primorsko, kjer se bo z burjo zrak spuščal in sušil, medtem ko bo bolj proti vzhodu več vlage in oblakov. Burja jih bo v bistvu pri nas odpihala, mestoma pa bo lahko hladno višinsko jedro od časa do časa še ponagajalo. Pri nas bo zato več sončnega vremena z le občasno spremenljivostjo.
Kljub ne ravno spodbudnemu začetku tedna, ki ne navdaja ravno z optimizmom, je pred nami več v glavnem sončnih in razmeroma prijetnih septembrskih dni. Vremenska slika se bo že popoldne ali zvečer delno izboljšala, padavine bodo postopno oslabele in ponehale. Pihala bo šibka do zmerna burja.
Od jutrišnjega dne do vključno petka bo postopno več sončnega vremena z morebitno občasno spremenljivostjo ali krajevno nestanovitnostjo. Tu pa tam bo jutri in v sredo občasno še možna kakšna kaplja dežja. Pihala bo šibka do občasno lahko zmerna burja. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 23 stopinj Celzija, noči pa bodo za ta čas razmeroma sveže.