Brez konca

Kot smo pisali v četrtek, je v letošnjem juliju in avgustu marsikje padla le tretjina običajnih padavin in so bile posledice suše že velike. Stvari pa so se zdaj po pričakovanjih bistveno preobrnile. Dežju ni videti konca. Samo v prvi tretjini septembra je namreč marsikje že padlo toliko dežja, kolikor ga povprečno pade v celotnem mesecu, vodna bilanca pa se bo v prihodnjih dneh še občutno obogatila. Kaže namreč, da bo prihajajoči teden, razen občasnih premorov, povečini deževen in da količine padavin tudi v prihodnjih dneh ne bodo zanemarljive.
V Trstu je do polnoči po podatkih deželne meteorološke opazovalnice padlo 92,3 litra dežja na kvadratni meter, v Zgoniku 84,1 litra, v Gradišču ob Soči 96,8 litra in v Čedadu 178,2 litra na kvadratni meter. V Boljuncu smo ga namerili 91,2 litra na kvadratni meter. Zagotovo gre za zelo deževen začetek meseca, kakršnih na prvi pogled ne pomnimo, toda spomin nas včasih vara. Dolgoletne statistike nam namreč potrjujejo, da je bil september pri nas večkrat zelo deževen, pravzaprav ali zelo deževen ali povečini razmeroma suh. Mesečno povprečje kakih 100 litrov na kvadratni meter (na Tržaškem) pa je v glavnem le količnik med tema dvema ekstremoma. Izredno deževen je bil, denimo, september 2010, ko je v Trstu skupaj padlo 266 litrov dežja na kvadratni meter in v enem samem dnevu, 18. septembra, kar 133,1 litra dežja na kvadratni meter. Zelo deževna sta bila tudi september 2001, ko je v Trstu padlo 197 litrov dežja na kvadratni meter in september 2007, ko je padlo 168 litrov dežja na kvadratni meter. Septembra 2008 pa je, denimo, padlo le 16,4 litra dežja na kvadratni meter. Opozoriti je treba, da je razporeditev padavin lahko zelo različna iz kraja v kraj, kajti gre v tem mesecu pogosto za plohe in nevihte. Ko se zgodi, da prispe nad še razmeroma toplo Sredozemlje hladnejši zrak s severnejših vzporednikov, se namreč poveča energija v ozračju. Kaže, da postaja v zadnjih desetletjih ta pojav postopno pogostejši in izrazitejši, kajti Sredozemlje je v poletnih mesecih čedalje toplejše.
Tudi za trenutno izrazito deževno vremensko fazo ter za hude vremenske ujme vzdolož italijanskega polotoka gre iskati razloge ravno v zgoraj navedenem. Letošnje poletje je bilo med najtoplejšimi, odkar razpolagamo z meritvami, nad Sredozemljem se je občutno segrelo tudi morje, ki je še razmeroma toplo. V visoki temperaturi morja pa je velik zalogaj energije. Zadnje dni se je proti Sredozemlju spustilo več globokih severnoatlantskih višinskih dolin z razmeroma hladnim zrakom, ki so povzročile občutno poslabšanje. Nastalo je več ciklonskih območij z občutnim zalogajem padavin. Vremenska slika je trenutno med drugim tudi ponavljajoča, gre namreč za zaporedje severnoatlantskih valov, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh in ga bodo prekinjali le občasni vmesni premori.
Teden, ki se ravnokar začenja, bo precej deževen, padavine bodo razmeroma pogoste in mestoma močne. Vmes bo nekaj spremenljivosti, prehodno izboljšanje pričakujemo zlasti sredi tedna, ko se bo predvidoma v sredo in morda še deloma v četrtek, pred novo globoko višinsko dolino, kratkotrajno okrepil anticiklon.
Danes in jutri bo oblačno in deževno, nastajale bodo tudi nevihte. Zapihala bo šibka do zmerna burja. Jutri čez dan bodo padavine postopno oslabele.
V sredo bo precej jasno, pihala bo šibka burja, ki bo čez dan ponehala. Zvečer se bo od zahoda oblačnost nekoliko povečala.
V četrtek bo delno jasno do zmerno oblačno, v popoldanskih urah povečini oblačno. Popoldne ali zvečer se bodo začele pojavljati prve padavine.
Od petka do nedelje bodo naši kraji pod vplivom nove izrazite višinske doline, ki se bo poglabljala nad Sredozemljem in jo bodo spremljali okrepljeni južni vetrovi. Kot kaže, bo prevladovalo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami.