»Prizadevanja za združitev se izrojevajo v novo ločitev«

Pri Glasbeni matici obžalujejo, da kvaliteta in ponudba nista predmet obravnave

sobota, 5. avgusta 2017 | 17:20

Upravni odbor Glasbene matice se je v petek zvečer sestal na izredni seji. Kot so zapisali v izjavi za javnost, so to storili iz nuje, da zaščitijo »vlogo in dostojanstvo ustanove, ki je zaradi zgodovine, razsežnosti, rezultatov in prizadevanj za kakovostno glasbeno izobraževanje Slovencev v Italiji nedvomno najpomembnejši akter«. Na dnevnem redu je bila kajpak predvidena združitev z goriško glasbeno šolo Emil Komel in polemike, ki so se razvnele v zadnjih tednih. Upravitelji Glasbene matice so zlasti kritični do tega, kako manjšinska politika vodi postopek združitve.
»Glasbena matica je ponovno posredno vpletena v polemiko in afere v zvezi s pričakovano spojitvijo s SCGV Emil Komel. Glasbeni matici sicer uradno nihče ni postavil niti pogojev niti rokov in niti dodelil dodatnih prispevkov, tudi zato smo se doslej izogibali javnim posegom. Dejstvo pa je, da obstaja že dve leti deželna norma o združitvi dveh glasbenih šol, a vse do danes niti deželni odbornik za kulturo niti razni akterji v aferi, povezani s spojitvijo, niso Glasbene matice vključili v kakršnokoli posvetovanje. Po utemeljenih interpretacijah pa naj bi roki in pogoji, ki veljajo za goriško glasbeno ustanovo, veljali tudi za nas. To nam postavlja vprašanja in dvome o posledicah nastale situacije, ki bi lahko ogrozila celotno dejavnost in obstoj naše ustanove.
Nedvomno sta za spojitev potrebna vsaj dva subjekta, zato bi bila pri pogovorih, kakršen je bil npr. tisti dne 2. avgusta s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani, udeležba Glasbene matice nujno potrebna. Nasprotno pa ugotavljamo, da niti SSO niti SKGZ nista imeli za vredno upoštevanja pri pogovorih o bodočnosti skupnega glasbenega šolstva naše edine deželne primarne glasbene ustanove. Pričakujemo, da si bosta krovni organizaciji prevzeli odgovornost za poteze, s katerimi vodita postopek,« med drugim piše v izjavi, ki jo v imenu upravnega odbora Glasbene matice podpisuje predsednica Milena Padovan.
»Glasbena matica se je že pred časom javno opredelila za eno deželno glasbeno šolo, do katere je treba priti po poti skladne integracije in upoštevanja pomembnih dejavnikov, med katerimi je tudi deželna razsežnost Glasbene matice. V tem smislu se že leta trudimo za sodelovanje in dogovarjanje s SCGV Emil Komel, in to še veliko pred tistim zakonskim določilom, ki je goriški glasbeni ustanovi to postavilo kot pogoj za sanacijo finančnega stanja. Prepričani smo, da bi bila v prizadevanjih za podporo in priznanje našemu glasbenemu šolstvu skupna deželna glasbena šola Slovencev v Italiji prava osnova za kakovostno in učinkovito delo in obenem pravi sogovornik v Rimu, v Ljubljani in pri deželni upravi FJK. To dolgujemo našim učencem in njihovim družinam, našim strokovnim sodelavcem in celotni naši skupnosti. (...)
Iz zadnjih dogajanj pa je žal razvidno, da kvaliteta dela in domet ponudbe nikakor nista predmet obravnave. Spričo dogodkov in izjav, ki te dni odmevajo okoli spojitve dveh glasbenih ustanov Slovencev v Italiji, se nam zadeva kaže predvsem kot politično vprašanje, saj strokovni vidik sploh ni omenjen. Politično barantanje pa pomeni po našem mnenju tudi neuspeh za vso našo skupnost in za obe krovni organizaciji, ki jo predstavljata. Prizadevanja za združitev se izrojevajo v postopek za novo ločitev, pri Glasbeni matici pa smo mnenja, da bi moral biti končni cilj vsega tega dogovarjanja skupna deželna glasbena šola. (...)
Spričo nastale situacije je čas samoiniciativnega dogovarjanja med obema glasbenima šolama verjetno že mimo. Mislimo, da si morata naši družbeno-politični organizaciji SKGZ in SSO pa tudi posvetovalna komisija pri deželnem odborništvu in izvoljeni predstavniki na deželni ravni pred vso javnostjo prevzeti odgovornosti in posledice nastale situacije. Glasbena matica je vsekakor pripravljena, da se aktivno vključi v dogovarjanja za izdelavo najboljše možne rešitve, ki naj ima kot cilj pravo združevanje in ne prikrito ločevanje,« še piše v izjavi Glasbene matice.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane

VSE ANKETE

Kje boste pričakali novo leto 2018?

ostale novice

KB 1909, SKGZ in usoda kulturnih domov

Poročili Rudija Pavšiča in Dušana Košute (družba Dom)

11. decembra 2017 | 22:49

Šarec iz Kamnika v politična »nebesa«

Predvolilna anketa dnevnika Delo

11. decembra 2017 | 17:41

Uči se »celo« slovenščino ...

Desnica očita koroškemu glavarju, da si prizadeva za slovenščino in hkrati zanemarja italijanščino

11. decembra 2017 | 16:50

Odjuga, ki ji ni para

Toda od srede bo najhladnejši zrak spet bližji, piše Darko Bradassi

11. decembra 2017 | 07:56

Močan veter odkril številne strehe, voda zalivala objekte

Dež in močan vetr, ki sta v nedeljo zvečer dosegla Slovenijo, sta  povzročila precej težav tudi na Obali

11. decembra 2017 | 07:21

Ko so Primorski dnevnik enostavno zaprli

Dnevnikov Objektiv o povojni zgodovini našega časopisa

11. decembra 2017 | 07:23

V Istri vse manj italijanščine

Italijanski jezik je sestavni del istrske kulturne dediščine in njegove vloge ne gre primerjati  npr. z vlogo v Novi Gorici, poroča Radio Koper

10. decembra 2017 | 12:07