Manjšinski jeziki: na delu »provokatorji«

Italijanski parlament 25 let po njenem sprejetju s strani Sveta Evrope še ni ratificiral Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, ki je stopila v veljavo leto pozneje in ki jo je italijanska vlada podpisala leta 2000. Medtem ko se je v prejšnji zakonodajni dobi zataknilo v poslanski zbornici, se tokrat zatika v pristojnih senatnih komisijah, tako da je precej verjetno, da tudi tokrat parlamentu (volitve bodo februarja ali marca 2018) žal ne bo uspelo ratificirati tega pomembnega dokumenta. Da zadeve ne gredo v smer ratifikacije je prišlo do izraza na skupnem zasedanju senatnih komisij za ustavne zadeve in za zunanjo politiko, seja pa je trajala le nekaj minut, saj je predsednik ustavne komisije Pier Ferdinando Casini ugotovil, da (še) ni političnega soglasja za ratifikacijo. Da se stvari v senatu zelo zapletajo je na svojem profilu facebook opozoril Domenico Morelli, strokovnjak za manjšinska vprašanja, vodja manjšinskega združenja Confemili in član paritetnega odbora za slovensko manjšino. Za zamude in zaplete, piše Morelli, so odgovorni tudi »politični provokatorji«, ki predlagajo, da bi na seznam zaščitenih manjšinskih jezikov dodali narečja in lokalne govorice. V preteklosti so se na tem področju proslavili parlamentarci Severne lige, npr. tisti, ki se zavzemajo za zaščito venetskega dialekta ali narečja, ki ga govorijo v dolinah severne Lombardije. »Skrajni čas je, da se senat opredeli za ratifikacijo listine Sveta Evrope,« naglaša Morelli, po katerem nosi tudi vlada nekaj odgovornosti za zamude.