Rezija, Unesco, slovenščina in Rusi

Rezija v v teh dneh znova v središču pozornosti deželne politike in časopisnega poročanja. V deželnem svetu je za to »zaslužen« predstavnik Forza Italia Roberto Novelli, ki poskuša izločiti Rezijo ter Nadiške in terske doline iz deželnega zaščitnega zakona za Slovence. Pristojna komisija deželnega sveta je glede tega kot prvemu prisluhnila Albertu Siegi, predstavniku združenja, ki pravi, da rezijanščina in Rezijani nimajo nič skupnega s slovenščino in Slovenci. Siega je s tem v zvezi izrazil željo, da bi Unesco (Organizacija združenih narodov za kulturno dediščino) posebej zaščitila rezijanščino kot ogrožen jezik (tudi in predvsem s strani Slovencev). Siega očitno ni prebral Unescov uradni seznam zaščitenih jezikov, ki rezijansko narečje opredeljuje kot slovenskega izvora (mednarodna klasifikacija ISO 639-3, koda SLV, kar pomeni slovenščina). Unesco clasificira rezijanščino za "language", ker je pomen tega strokovnega termina v angleški znanstveni literaturi drugačen kot v italijanščini (lingua) ali v slovenščini (jezik). V strokovni literaturi, pisani v angleščini, je nekoliko drugačen pomen besede "dialect" (ki ne pomeni dialetto ali narečje v našem smislu). Rezijanščine nobena strokovna baza ne obravnava kot samostojen jezik, druga zgodba pa je, če skupina domačinov svoj jezik tolmači kot ločen jezik. To je v njihovi pravici, ne morejo pa zanikati, da je rezijanščina sestavni del slovenskega jezika in da se nekateri krajani imajo za sestavni del slovenske narodne skupnosti. Že videno in slišano, kot ni novost, da so nekateri prepričani, da rezijansko narečje izvira iz ruščine, kot je svoj čas nepremišljeno izjavil pokojni italijanski predsednik Francesco Cossiga. Občina Rezija, ki je na »valovni dolžini« Siege in njegovih somišljenikov, je z odprtimi rokami sprejela ruske antropologe, ki skušajo dokazati ruski izvor rezijanščine.