»Rosatellum« in Slovenci

Ustavna komisija poslanske zbornice je kot izhodiščno osnovo novega volilnega zakona za senat in poslansko zbornice izbrala osnutek, ki ga je predložila Demokratska stranka. Novinarji so predlog prekrstili v »rosatellum« po vodji poslanske skupine DS, Tržačanu Ettoreju Rosatu, ki ga je vsebinsko in politično navdihnil. Poslanska zbornica, kjer imajo demokrati kolikor toliko solidno večino, bo predlog najbrž brez težav odobrila, strma pot pa čaka »rosatellum« v senatu, kjer ima leva sredina zelo tesno večino. Osnutek DS je mešanica večinskega in proporčnega sistema. 150 senatorjev bi izvolili s proporčnimi pravili, 150 pa v posameznim okrožjih, katerim je treba prišteti senatorja iz Doline Aoste, šest senatorjev iz tujine in osem senatorjev iz Tridentinske-Južne Tirolske. Za poslansko zbornico bi 302 poslanca izvolili v okrožjih, 302 pa bo poslancev, ki bodo izvoljeni s proporčnim sistemom, preostala pa bi pripadala poslancem iz tujine, poslancu iz Aoste ter poslancem iz Tridentinske-Južne Tirolske. Prvi odzivi na «rosatellum« iz Južne Tirolske in Aoste so zelo pozitivni. Za nemško in ladinsko skupnost se dejansko ne bi spremenilo ničesar, saj jima zakonodajalec priznava izjemo, to se pravi razmeroma majhna volilna okrožja, kjer sta ti dve jezikovni skupnosti v večini. Slovenska manjšina je v predlogu omenjena dvakrat: enkrat posredno in enkrat neposredno. »Na območjih, kjer so navzoče priznane jezikovne manjšine, se volilna okrožja izjemno zarisujejo upoštevajoč potrebo za njihovo vključitev (manjšin namreč, op.ur.) v čim manj okrožij,« piše v d odstavku tretjega člena. V f odstavku istega člena pa piše: V okraju FJK je eden od uninominalnih okrožij zarisan tako, da olajša dostop predstavništva kandidatov, ki so odraz slovenske jezikovne manjšine v smislu člena 26 zakona 38 iz leta 2001 (zaščitni zakon). Poslanka Tamara Blažina obe določili ocenjuje kot dobro osnovo za nadaljnje parlamentarno soočenje.