Šole na Južnem Tirolskem kot slovenske šole?

Na Južnem Tirolskem se vse več italijanskih in priseljenskih družin odloča za šolanje otrok v vrtcih in osnovnih šolah z nemškim učnim jezikom. To ustvarja objektivne težave s poučevanjem nemščine in s pogovornim jezikom med šolskim poukom, posledično tudi politične polemike v nemško govoreči skupnosti. S podobnimi problemi se - čeprav v zelo različnih okoliščinah - soočajo tudi slovenske šole pri nas in slovenska manjšina, kjer o teh vprašanjih, kot vemo, obstajajo različna stališča. Južnotirolska desnica pravi, da bi morale šolske oblasti tako ali drugače »zajeziti« vpisovanje v vrtce in šole otrok, ki slabo ali sploh ne obvladajo nemščine. To je zelo težko izvedljivo, razen če se hoče tudi za otroke uvesti t.i. izkaznico za dvojezičnost, podobno tisti, ki jo morajo imeti uslužbenci javnih uprav v bocenski pokrajini. O tem vprašanju je tekla beseda na nedavnem kongresu Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Na njem je delegatka iz Branzolla Margot Pizzini pozvala stranko, »naj nemške šole ostanejo nemške ne le “de iure”, temveč tudi “de facto”. Nemške družine imajo pravico, da se otroci izobražujejo v maternem jeziku«. Pizzini pravi, da bi se morala SVP resno soočiti s tem problemom in ga ne prepustiti južnotirolski desnici, ki zadevo izkorišča v politične in volilne namene.