Upor je bil vseprimorsko dejanje

»Za slovenske zgodovinarje je oboroženi spopad na Mali gori nad Ribnico 13. maja 1941 zadnja akcija revolucionarne organizacije TIGR in obenem prvi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh. Idealno torej predstavlja začetek narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, saj sta oba preživela borca vstopila med partizane, kjer sta imela odgovorne naloge in nato tudi padla v boju. Kontinuiteta je torej na dlani in menda ni sporna. Kakor ni več za nobenega sporno - in dolgo so strokovnjaki pilili to definicijo - da TIGR predstavlja najstarejšo organizirano in oboroženo protifašistično organizacijo v Evropi. A naj nobenega ne zavede izraz: oboroženo. TIGR je bil akcijska organizacija, ampak velika večina njegovih akcij je bila narodnostno in kulturno osveščanje, torej izrazito miroljubne narave. Njeni pripadniki so prenašali slovenske knjige preko tedanje italijansko-jugoslovanske meje, širili kulturo v vseh njenih oblikah tedanje prosvetne organiziranosti, raznašali propagandno gradivo, pripravljali tečaje, osveščali ljudstvo in, kot najbolj nasilno dejanje, požigali šole - tedanje potujčevalnice. A nikoli ne smemo pozabiti, da je fašistični režim obsodil slovenski narod na smrt s tem, da je prepovedal njegov jezik, zapiral šole in organizacije, uničeval njegovo imovino in tudi geografsko razpršil slovenski živelj v Italiji,« je na včerajšnji spominski prireditvi na Mali Gori med drugim dejal slavnostni govornik, tržaški pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, sin Zorka Jelinčiča, enega od ustanoviteljev TIGR-a.
V spopadu na Mali Gori je življenje izgubil Danilo Zelen, Ferdo Kravanje je bil ranjen, oba z Antonom Majnikom pa sta se nato vključila v organizirane partizanske enote in bila vodilna organizatorja oboroženega boja proti okupatorju. Kravanje je bil tudi idejni vodja in komisar Kobariške republike, osvobojenega ozemlja dela Posočja, Benečije in Rezije.
»Tigrovski upor je bil vseprimorsko dejanje, v katerega so se vključili vsi, katoličani in liberalci, komunisti in meščanstvo, proletarci in kmetje. Iz tigrovskega glasila Svoboda pa je razvidno, da je gibanje boj za narodnostni obstanek povezovalo z bojem za socialno pravičnost, ki je dobil zgled v sovjetski revoluciji in se je leta 1935 povezalo v akcijskem paktu s komunisti. Zgodovinska dejstva pač. A narodnostni obstanek je bil prvi in temeljni vzrok za nastanek in obstoj gibanja,« je še poudaril Jelinčič.