Primorski dnevnik, kratki članki in komentarji

Razprava na občnem zboru zadruge Primorski dnevnik, ki je sledila uvodnim poročilom, je bila zanimiva, a hkrati tudi pomanjkljiva. Zanimiva, ker je namenila pozornost slovenščini v časopisu in na sploh v slovenski manjšini, pomanjkljiva pa zato, ker je bilo na njej malo ali skoraj nič govora o vsebinah Primorskega dnevnika. Odgovorni urednik Aleksander Koren je prepričan, da se bo slovenščina (razpravo je izzval Samo Pahor) na časopisu izboljšala v trenutku, ko bodo imeli novinarji boljše pogoje za delo. Ne smemo namreč pozabiti, da je Primorski dnevnik najbrž edini slovenski dnevnik, ki nima lektorske službe. Ace Mermolja je dejal, da brezhibna slovenščina ne obstaja, v vsakem primeru pa bi moral časopis imeti svojega lektorja. Debato o vsebinah časopisa je sprožil član zadruge, ki je očital Primorskemu dnevniku predolge članke, zlasti pa mu niso všeč komentarji, ne novinarjev in niti stalnih sodelavcev. Dnevnik bi moral po njegovem objavljati le gole novice in posredovati bralcem le dejstva, vse ostalo je popolnoma odveč. Divni Čuk so v časopisu, poleg informativnih novic, všeč prav komentarji, »s katerimi si človek lahko ustvari mnenje o določenem dogodku, tudi če se lahko ne strinja z novinarjevo oceno«. Da so prav komentarji obogatitev za časopis je bil mnenja David Peterin, ki mu je takšen dnevnik všeč, kar je potrdil tudi Viktor Sosič, ki si ne predstavlja slovenske manjšine brez Primorskega dnevnika.