Januar se bo poslovil tako, kot se je začel

Letošnji januar je bil, če upoštevamo vremensko dogajanje vsaj v zadnjem desetletju, kar nenavaden, kajne? Poslovil se bo, kot kaže in kot bomo videli v nadaljevanju članka, z eno samo in edino epizodo padavin, ki so padle sredi meseca, ko je tudi pri nas marsikje prehodno snežilo. Zlasti pa je omembe vreden podatek, da so bile temperature povečini, z le redkimi občasnimi izjemami, pod dolgoletnim povprečjem. ARSO je izračunal, da je bil letošnji januar doslej najhladnejši v zadnjih 30 letih. Se pravi, da takega mraza nismo več dočakali od leta 1987. Hkrati pa ne moremo ne omeniti pogoste burje in njene občasne rekordne visoke povprečne hitrosti, ki je med drugim, posredno bila tudi med glavnimi vzroki za izrazito poslabšanje na jugu države. Občutek mraza je bil pri nas zaradi nizkih temperatur in močne burje občasno zelo občuten, indeks wind-chill se je mestoma spustil tudi pod -15 stopinj Celzija.
Z izjemo zgoraj omenjenega poslabšanja, ko je proti nam prehodno pritekal sredozemski zrak, so bili naši kraji v večjem delu meseca pod vplivom severnih tokov in polarnega zraka. Temu primerne so bile tudi temperature, ki jih je Radiosonda iz Rivolta namerila v višjih slojih ozračja. Kar 19 dni so bile, pogosto za več stopinj Celzija, pod dolgoletnim povprečjem. Takega sosledja v zadnjih letih ne pomnimo. Najnižja namerjena vrednost pa je bila na višini 1500 metrov v prostem ozračju -11,9 stopinje Celzija, ozračje je bilo tedaj za dobrih 11 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletne normalnosti.
Količina padavin, ki so padle sredi meseca, je bila v 24 urah precejšnja, povečini je 12. in 13. januarja padlo (ponekod skupaj s snegom) za okrog ali za nekaj več kot 40 litrov vode na kvadratni meter. V absolutnih mesečnih številkah pa je to razmeroma malo, saj gre za približno polovico normalnih januarskih padavin. Ko omenjamo ta podatek, tudi ne smemo pozabiti, da je bil december popolnoma suh, brez niti najmanjše kaplje dežja. Vodna bilanca je torej zadnja dva meseca v globokem primanjkjaju, je pa tudi res, da sta bila zelo deževna lanski oktober in november.
Kot kaže, do konca meseca ne bo novih padavin in bo prevladovalo stanovitno ter povečini sončno vreme. Januar se bo torej zaključil tako, kot se je začel. Nad večjim delom Evrope je anticiklonsko območje, njegovo središče je nad severovzhodom, nad južnimi predeli Italije in severnega Sredozemlja pa se še zadržuje obsežno ciklonsko območje. Zaradi razlik v pritisku bo občasno še pihala šibka do zmerna burja. Njena jakost ne bo več tako visoka kot v minulem obdobju, saj so se razlike v pritisku zmanjšale. Cikon nad južnimi predeli Italije, na srečo, postopno vendarle slabi. Njegova vztrajnost pa je bila, žal, res presenetljiva. Kot smo omenili, je k temu posredno pripomogla tudi burja oz. severovzhodni tokovi, ki so ga nenehno za dalj časa napajali. Prišlo je do stika in nato do vztrajnega ravnotežja med zelo mrzlim severovzhodnim zrakom in toplim sredozemskim, kar je povzročilo občutno poslabšanje.
V prihajajočem tednu bo vsaj do vključno petka prevladovalo stanovitno in povečini sončno vreme. Danes bo prehodno več oblačnosti. Jutri bo spet zapihala šibka do zmerna burja, ki bo v glavnem prisotna ves teden. Od srede bo iz dneva v dan hladneje. V drugi polovici tedna se bo živo srebro ponoči tudi ob morju povečini spuščalo pod ledišče.