Matura: Simčič, BDP, Primorska in vesolje

Prva pisna naloga iz slovenskega jezika v okviru letošnjega državnega izpita na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem, je danes (22. junija) potekala med drugim v znamenju pisatelja Zorka Simčiča, pomena bruto domačega proizvoda, zgodovine Primorske v 20. stoletju in vznemirljivega vesolja, tudi tokrat pa so se kandidati, vsaj sodeč po delnih podatkih, s katerimi razpolagamo, odločili za pisanje krajšega eseja ali članka, ki spada v okvir tipologije B. Naj spomnimo, da letos opravlja maturo 133 kandidatov, od katerih 84 na Tržaškem in 49 na Goriškem.
Kot izhaja iz naslovov, ki so jih pred kratkim objavili na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo, so se morali tisti, ki so izbrali tipologijo A, se pravi analizo literarnega besedila, poglobiti v odlomek iz knjige Zorka Simčiča Človek na obeh straneh stene. Izbira Simčiča, več desetletij v Argentini živečega slovenskega pisatelja z goriškimi koreninami, ki danes biva v Ljubljani, je presenetila marsikoga, saj so verjetno pričakovali kakega Cankarja ali Kosovela, katerih obletnici rojstva oz. smrti obhajamo ravno letos. Tipologija B, ki predvideva pisanje kratkega eseja ali članka, je obsegala štiri področja: za literarno-umetnostno področje je bila tema Motiv minljivosti v slovenski književnosti in umetnosti, za socialno-ekonomsko področje pa se je naslov glasil Rast, razvoj in družbeni napredek. Je BDP merilo vsega? Za zgodovinsko-politično področje je bila na voljo tema Zgodovinski spomin kot povod novih narodnostnih in ideoloških razhajanj, za tehnično-znanstveno področje pa Človek in vznemirljivo vesolje.
Tipologija C je obsegala zgodovinsko nalogo, ki je bila tokrat posvečena politični usodi Primorske od Londonskega pakta (1915) do Osimskega sporazuma (1975). Tipologija D pa je zadevala splošno nalogo, kjer so morali kandidati obravnavati pomen meje.