Quella faccia tosta di Mirošič!

»Lei ambasciatore è una bella faccia tosta.« S temi besedami, ki bi jih lahko olepševalno in prizanesljivo prevedli »vi ambasador si nekoliko preveč drznete«, je italijanski vladni podtajnik Alfredo Mantica ozmerjal slovenskega veleposlanika Iztoka Mirošiča. Zgodilo se je pred nekaj leti, ko je slovenski diplomat opozoril Mantico na neizpolnjene obveze iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dogodek je Mirošič razkril na srečanju, ki ga je Društvo za mednarodne odnose namenilo 15.obletnici odobritve zaščitnega zakona. Desno usmerjeni Mantica (z Mirošičem sta se pobotala in potem dobro sodelovala) je bil za Slovenijo ter za manjšinski krovni organizaciji SKGZ in SSO trd sogovornik in pogajalec, tudi po njegovi zaslugi je italijanska vlada v Rimu uradno gostila Tino Komel, ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Italija je s tem povabilom uradno priznala, da zaščita Slovencev ni le stvar notranje ureditve, temveč tudi vprašanje, ki zadeva odnose s Slovenijo. Takšnih dogodkov in anekdot smo na ljubljanskem srečanju slišali kar precej. Bojan Brezigar je tako povedal, da je sam francoski predsednik Georges Pompidou postavil veto nad mednarodno manjšinsko konferenco, ki jo je Pokrajina Trst leta 1974 vseeno izpeljala. Ta konferenca pomeni mejnik pri obravnavanju manjšinske problematike v Italiji in Evropi. Jezikovne in narodne manjšine so bile moteči element ne le v zahodni Evropi, temveč tudi v državah vzhodnega bloka ter ne nazadnje v sami Jugoslaviji.
Brezigar je spomnil, da je Jugoslavija nekaj mesecev pred podpisom Osimske pogodbe iz svoje pogajalske delegacije umaknila Silva Devetaka, priznanega izvedenca za manjšine.