Vojna napoved v Italiji in Sloveniji

Strokovnjaki italijanskega senata izražajo velike pomisleke nad reformo senatne skupščine, ki jo pripravlja vlada Mattea Renzija. V študijskem centru zgornjega doma parlamenta so prepričani, da hoče Renzi dejansko izvotliti vlogo senata, ki bo postal nepotreben, zato bi ga veljalo kratkomalo ukiniti. V strokovni ekspertizi, s katero Renzijeva vlada ni zadovoljna, je omenjena tudi Slovenija. Irska, Poljska in Slovenija so edine države v Evropski uniji, ki - kljub dvodomni parlamentarni ureditvi - v ustavi določajo, da so za morebitno vojno napoved pristojni le direktno izvoljeni parlamenti. V Sloveniji vojno torej lahko napove le Državni zbor, ne pa Državni svet, ki ga sestavljajo zastopniki lokalnih skupnosti in ki nima zakonodajne vloge, razen veta nad zakoni, ki jih odobri Državni zbor. Strokovnjaki italijanskega senata pri omembi Slovenije, Poljske in Irske menijo, da gre za parlamente izvoljene s proporcionalnim volilnim sistemom, kar očitno po njihovem ne velja za novo italijansko poslansko zbornico. Renzijeva vlada predlaga, da bi morebitno vojno razglasila le poslanska zbornica, ne pa več tudi senat, saj Italija po novem ne bi bila več klasična dvodomna parlamentarna republika.