V Medjugorju ni Marijinih razodetij

Kongregacija za nauk vere je papežu Frančišku predala poročilo, v katerem je Međugorje (Bosna-Hercegovina) priznalo kot kraj vere, molitve in pobožnosti, vendar ne tudi kot svetišča, poroča časnik Il Giornale. Kot dodaja, so člani kongregacije za nauk vere izpostavili, da ni bilo dokazov o nadnaravnih razodetjih Device Marije v Međugorju. Končno poročilo, ki je sestavljeno na podlagi dokazov, je sedaj na mizi pri papežu, ki bo odločil, ali bo sprejel ugotovitve kongregacije za nauk vere in bo potem svojo odločitev tudi objavil. V dokumentu so še zapisali, naj verniki še naprej romajo v Međugorje, vendar naj se vzdržijo srečanj z jasnovidci in udeleženci v domnevnih razodetjih Device Marije. Verniki iz celega sveta romajo v Međugorje kljub temu, da Sveti sedež zavrača priznanje Međugorja kot uradnega svetišča. Papež Frančišek je sicer le nekaj dni po obisku v Sarajevu v začetku junija med svojo pridigo v Vatikanu izrazil dvome v verodostojnost razodetij. Med drugim je kritiziral jasnovidce, ko pravijo, da se jim bo Devica Marija oglasila na določen dan ob štirih popoldne ter ocenil, da se na ta način preživljajo. Izpostavil je, da "srečanja" z Devico Marijo ob določenem času niso del krščanske identitete ter poudaril, da vere ni mogoče utemeljevati na razodetjih temveč samo na Jezusu Kristusu. Devica Marija naj bi se otrokom iz okolice Međugorja prvič razodela proti večeru 24. junija 1981 na kraju Podbrdo nedaleč od Međugorja. Otroci naj bi se takrat ustrašili in pobegnili, a so doživeli razodetje tudi naslednji dan. Kot odrasli ljudje trdijo, da razodetja potekajo do današnjih dni. Ne Vatikan niti mostarska škofija ne priznavata Međugorja kot uradnega svetišča, a to ni preprečilo milijonom katoliških romarjev iz celega sveta, da ne bi množično prihajali na kraj domnevnih razodetij.