Paritetni odbor o šolstvu, rabi slovenščine in toponomastiki

V zakonskem osnutku o reformi šolskega sistema v Italiji, ki naj bi ga 3. marca italijanska vlada predstavila skupaj z odlokom o t.i. »dobri šoli«, naj bi bil tudi člen, ki govori o šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji. To je, sklicujoč se na zagotovila ministrice za šolstvo Stefanie Giannini, na današnji (2. marca) seji Institucionalnega paritetnega odbora za slovensko manjšino v Italiji, dejala poslanka Tamara Blažina. Kot je po končani seji na srečanju z novinarji dejala predsednica odbora Ksenija Dobrila, je Blažinova poročala o trenutni situaciji na področju šolstva tako v luči napovedane reforme kot tudi v luči izvajanja oz. neizvajanja tistih členov zaščitnega zakona št. 38/2001. Med pozitivnimi aspekti je popravek iz leta 2012, na podlagi katerega je mnenje Deželne komisije za slovenske šole postalo obvezujoče, manj razveseljivo pa je dejstvo, da zaradi težav v informatskem sistemu glede rabe šumnikov vpisovanje v slovenske šole še vedno ne more potekati preko spleta. Prav tako so težave glede širitve dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini, glede možnosti, da se na italijanske nižje srednje šole vpelje pouk slovenščine kot drugega tujega jezika pa bi paritetni odbor v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom lahko preveril, katere italijanske šole že zdaj nudijo to možnost.
Paritetni odbor je razpravljal tudi o financiranju rabe slovenščine v javni upravi, ki ga predvideva 8. člen zaščitnega zakona, kjer je prisluhnil deželnemu odborniku za kulturo Gianniju Torrentiju. Za preteklo leto 2014 so bili dani na razpolago krajevnim upravam trije milijoni evrov, vsote pa ne bo mogoče koristiti v celoti, saj bo ostanek znašal milijon in 400 tisoč evrov. Zato se ostalim upravam želi pridružiti še Dežela s projekti na področju prevajanja in tolmačenja ter oblikovanja spletne strani, ki bi nudila informacije in obrazce. Člani odbora so tudi sprejeli sklep, v katerem deželni upravi predlagajo, naj od leta 2015 in 2016 dalje preuredi sistem financiranja za izvajanje 8. člena zaščitnega zakona s prehodom od sistema financiranja na projekt k sistemu financiranja na storitev. V ta namen so v odboru oblikovali delovno skupino, ki je zadolžena za izdelavo parametrov.
Odbor je tudi pregledal odgovore podjetij, ki so koncesionarij javnih storitev, glede vprašanja izvajanja 10. člena zaščitnega zakona, ki govori o rabi slovenskega jezika na javnih napisih in v toponomastiki dobro leto dni po objavi zadevnega odloka predsednice deželne vlade Debore Serracchiani. Odbor je dopise naslovil na 13 podjetij, od katerih jih je odgovorilo 7. Samo odgovori treh podjetij (prevoznih podjetij iz Trsta in Gorice, Trieste Trasporti in APT, ter družbe Friuli Venezia Giulia strade) so bili izčrpni, vsi ostali so bili skopi, nekateri tudi pod spodnjo mejo sprejemljivosti. Družba za avtoceste ANAS je npr. poslala odgovor, dolg le tri vrstice in pol, v katerem napoveduje, da namerava postaviti nekaj smerokazov, vsekakor da namerava začeti izvajati zakon do leta 2019. Pri tem je odbor sklenil seznaniti tako direktorat za deželne zadeve pri italijanskem ministrstvu za dežele kot tudi izvedence Sveta Evrope o pomanjkljivem izvajanju zaščite. Pisali bodo tudi državni radioteleviziji RAI in nadzorni komisiji za državne železnice.