SSk: Izigravanje Skupnega predstavništva

Slovenska skupnost v tiskovnem sporočilu deželnega tanika Damijana Terpina obžaluje, da »nekatere manjšinske komponente, namesto da bi prispevale k vsaj minimalni enotnosti v manjšini, ki jo danes predstavlja žal le še Skupno predstavništvo (SSk, SSO, SKGZ, koordinacija Slovencev v Demokratski stranki in Federacija levice) žal namenoma kršijo in izigravajo v tem forumu sprejete sklepe. Na zadnjih dveh sestankih Skupnega predstavništva je bilo namreč dogovorjeno, da bo v senatu vložen amandma z dogovorjenim tekstom, na podlagi katerega bi dežela FJK dobila dodaten sedež v senatu, rezerviran za slovensko manjšino. Amandma naj bi vložili bodisi senatorji Južnotirolske Ljudske stranke (SVP), kot senatorji Demokratske stranke (DS). Prav tako je bilo tudi dogovorjeno, da bo slovenska poslanka Tamara Blažina izposlovala sestanke Skupnega predstavništva z ministrico za reforme Mario Eleno Boschi, ki v imenu vlade sledi bodisi reformi senata, kot tudi spremembam volilnega zakona.È« piše v sporočilu.
Kljub takšnemu dogovoru, - se nadaljujje sporočilo - se je slovenska poslanka odločila, da preko senatorja Francesca Russa vloži drugačen amandma, ki posega tudi v način izvolitve slovenskega senatorja, pa čeprav je bilo na Skupnem predstavništvu dogovorjeno, da naj bi v ustavo zaenkrat tega ne pisali in prepustili kasnejšemu volilnemu zakonu, da določi način izvolitve. Senator Russo, ki je v četrtek interveniral v splošni razpravi v senatu, pa ni štel za potrebno, da bi vsaj z besedico omenil vprašanje zajamčenega zastopstva za Slovence. Prav tako je tudi slovenska poslanka, v nasprotju z dogovorom sprejetim na  Skupnem predstavništvu, izposlovala sestanek z ministrico za reforme Boschijevo, vendar je nanj povabila izključno vodjo Koordinacije Slovencev v DS Aleša Waltritscha in nikogar drugega iz Skupnega predstavništva.
Kaj je bil dejansko predmet takšnega pogovora, seveda ni bilo sporočeno, saj tudi ni mogoče več zaupati vsebinam tiskovnih sporočil, ki jih objavlja slovenska poslanka, glede na to, kar se je sedaj žal zgodilo, piše Terpin. Postavlja se torej vprašanje samega obstoja in smisla takšnega Skupnega predstavništva, v katerem pravzaprav nekaj sklepamo, nekateri pa delajo točno v obratni smeri. Gre torej za kršenje najosnovnejših pravil skupnega dogovarjanja oz. delovanja, ki je sicer po mnenju slovenske zbirne stranke bistvenega pomena za slovensko manjšino, še zlasti v tem trenutku, ko se pišejo ključne reforme, ki bodo lahko imele daljosežne posledice za celotno narodno skupnost v Italiji, bodisi na vsedržavni ravni kakor tudi v naši deželi, kjer se nakazujejo zelo nevarne poteze Serracchianijeve uprave v zvezi z reformo krajevnih avtonomij oz. občin.
Slovenska skupnost si bo seveda še naprej prizadevala da bi v manjšini iskali vsaj minimalen konsenz glede ključnih vprašanj, ki nas zadevajo, žal pa taka ravnanja v celoti spodkopavajo še tisto minimalno zaupanje, ki je ključno za minimalno enotnost v manjšini, se zaključuje sporočilo deželnega tajnika SSk.