Potrebujemo oživljajoč spomladanski duh

Res bi se morali nadihati poživljajočega spomladanskega duha, da bi nas utrdil in nam dal novih moči, kot protiutež vsakdanjemu boju, negotovosti, splošnemu nezaupanju, ki nam kdaj jemlje dušo. Postajamo zamejci brez duše? Smo še sposobni dvigniti glavo?
S pomladjo se vrača Velika noč. Poseben dan, ni navaden praznik. Velika noč ni mejnik med vernim in nevernim, je dan ljubezni, Vstajenja, s spodbujajočim sporočilom. Vernik črpa iz njega svojo gotovost. Vernik sprejema velikonočno sporočilo, ker ve, da bolezen, nesreče, težave, smrt niso zadnje stvari v človeškem življenju. Verjame, da obstaja nevidni razplet prav v znamenju velikočnega dogajanja. Nihče ni dolžan verjeti, a verujočemu smo dolžni spoštovanje. Neverujoči, sposoben doživljanja globine človeškega življenja, bo znal poiskati v sebi razloge in smer za vztrajanje in ustvarjanje, smer lepote in življenja.
Eni in drugi, obremenjeni, čutimo vso težo današnjega zapletenega življenja, ker ne vidimo izhoda v zgolj človeških razmerjih. Potrebni smo velikih in trajnih idealov in vrednot.
Vemo, da lahko zasveti luč v najbolj črni temi. A potreben je doprinos posameznika, da se to zgodi.
Obujam pogovor z neverujočim, ki sprejema Kristusa kot sogovornika, saj Kristus ni zgolj vernikov sogovornik. Kristus govori vsem.
Vsakdo v nekaj veruje. Eni v lepoto, skupno korist, napredek, človekoljubje, pravico, drugi se dvignejo v transcendenco prisotne Nevidnosti. Smo lahko vsi večni Ikarusi, ki si nadenejo prave peruti, da se dvigujejo z vero v sebe, v človeka, v vrednote, v svoje talente, za katere bomo nekoč dajali odgovor. Vse to je v nas, to moramo obuditi. Naj bo to živo predvsem v mladem človeku. Velika noč je vedno v prebujajočem se spomladanskem času, ko zaveje nov osvežujoč duh. Potrebujemo ga, potrebujemo sprejemanje in dajanje dobrih zgledov.
Preprostost, iskrenost, pristnost izkazuje danes papež Frančišek, prodoren zgled ne samo za verujoče, in sprejemajo ga tudi neverujoči, ker sta iskrenost in pristnost nepogrešljivi vrlini ustvarjalnega človeka.
Velikonočno-spomladanski duh, poln svežine, z vero v same sebe, z zaupanjem, v srcu vsakega bralca in bralke vošči

Dušan Jakomin, duhovnik