»Spoštovanje do prihodnosti«

Spoštovanje do prihodnosti: tega se moramo naučiti in izpolniti moralni dolg do prihodnjih generacij ter do samih sebe. Tako meni slavnostni govornik na proslavi dneva slovenske kulture, ki je v organizaciji SKGZ in SSO in pod naslovom Naš jezik je glas naše duše potekala v gledališču Ristori v Čedadu.

S proslave v Čedadu

• Komentarji (5)

Naučiti se moramo nekaj ključnih besed, ki smo jih pozabili in so pomembne za vse generacije: spoštovanje do prihodnosti. Če bomo o prihodnosti le lepo in priložnostno govorili, ampak je ne bomo urno spoštovali in gojili, ne bomo zmožni jo postaviti na sam vrh naših vrednot in to prav v času krize, ki zahteva revizijo naših strategij in ciljev. Zato si moramo zapomniti, da moramo izpolniti moralni dolg do prihodnjih generacij, ampak še prej do samih sebe. Tako je sklenil svoj poseg arhitekt Dimitri Waltritsch, letošnji govornik na skupni proslavi dneva slovenske kulture, ki je pod naslovom Naš jezik je glas naše duše potekala v gledališču Ristori v Čedadu v organizaciji Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter pod pokroviteljstvom Občine Čedad.
Režijo proslave so letos zaupali Marjanu Bevku, ki je poskrbel za kulturni program, v katerem so nastopili Beneški oktet in Elisa Iovele, harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4, igralca Slovenskega stalnega gledališča Nikla Petruška Panizon in Primož Forte, pianist Alexander Gadijev in violinist Aleš Lavrenčič, pesnik Renato Quaglia in mladi igralci Beneškega gledališča. Ob tem so podelili tudi priznanja SKGZ in SSO, ki so letos šla v roke pisatelju Alojzu Rebuli, duhovniku ter javnemu in kulturnemu delavcu Marinu Qualizzi, ravnateljici Živi Gruden ter režiserkama Nadji Velušček in Anji Medved.
V svojem govoru se je Waltritsch vprašal o prihodnosti kulture v družbi, kjer kapitalistično podkupovanje želja in strasti slabi kritično sposobnost umetniške in vsake druge dejavnosti, pri tem pa poudaril potrebo po sprejemanju in razumevanju zunanjih izzivov.
Waltritsch je tudi prepričan, da mora človek, ki se ukvarja s kulturo, delovati znotraj in ne zunaj družbe, prav tako je treba sanjati o boljšem in drugačnem svetu. Glede kulturnih središč Slovencev v Italiji je govornik poudaril, kako njihova naloga ni samo zagotoviti učinkovito delovanje posamezne kulturne dejavnosti, ampak je predvsem v tem, da so »pozitivna zbirališča,« kjer se človek spontano sreča in izpostavi nove vezi, tudi zunaj ožjega konteksta in interesa samih kulturnih dejavnosti.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika