Boris Pahor: Fašizem je bil za Slovence najhujša kuga

V Štanjelu počastili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov

Grajsko dvorišče je bilo sinoči polno (KROMA)

• Komentiraj

ŠTANJEL - Gospa Sonja Amf Kocjan je na štanjelskem gradu preživela nekaj najhujših dni svojega življenja. Bilo je leta 1942, med drugo svetovno vojno. Mlado Sonjo so italijanski policisti mučili in tepli, pet dni ji niso dali ne jesti ne piti, zato je začela piti vodo iz straniščne školjke.
23. avgust je Evropska unija posvetila žrtvam vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Torej tudi Sonji Amf, ki je v ponedeljek sedela na grajskem dvorišču, kjer so zavrteli dokumentarni film, ki ga je o njeni zgodbi posnela Loredana Gec. Ravno »njen« film je namreč zaključil spominsko slovesnost, ki so jo skupaj priredili Študijski center za narodno spravo, Občina Komen, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev. Ob njej so sedeli osrednji govornik - pisatelj Boris Pahor, predsednik slovenske vlade Borut Pahor, domači župan Uroš Slamič, ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres in številni gostje.
Da bo Boris Pahor prava zvezda spominske slovesnosti, je bilo jasno že ob njegovem prihodu na polno zasedeno grajsko dvorišče. Številno občinstvo ga je pričakalo stoje in mu bučno zaploskalo, kar se je kasneje ponovilo še nekajkrat.
Tržaški pisatelj je priznal, da se s totalitarizmi ukvarja ves povojni čas: z revijo Zaliv, ki se je upirala komunističnemu enoumju, s svojimi romani, s katerimi želi iztrgati pozabi fašistično zatiranje Slovencev in tri milijone političnih deportirancev, ki so v nemških taboriščih postali pepel.
Pahor je prepričan, da je Slovencem najbolj stregel po življenju fašizem, predvsem zato, ker se je spravil nad najmlajše in jih nasilno poitalijančeval. Spomnil je na spreminjanje priimkov in drugo nasilje: absurdno se mu zdi, da so Slovenci na to ponižanje in zaničevanje pozabili, namesto da bi pravico zahtevali pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Taki zločini ne zastarajo. Tudi zato pričakuje od slovenskih oblasti, da promovirajo zgodovinsko poročilo italijansko-slovenske komisije: besedilo naj pride v italijanske in slovenske učbenike, kajti o teh temah vlada na obeh straneh nesprejemljiva ignoranca.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika