Kras »imun« pred potresi? To so le prazne marnje!

TRST, 30. junija 2012 - Profesor Dario Slejko na srečanju o potresih in vulkanih - Na apnenčastih skalah pa je težje zaznati potres kot na zemljastih območjih

sobota, 30. junija 2012 | 20:23

Dario Slejko je grafično pojasnil sosledico potresov v Emiliji (Kroma)

Mnogi trdijo, da na Krasu ne more priti do potresa zaradi prisotnosti kraških jam. To pa so le prazne marnje, kajti potresni val se sploh ne »zave« jam, tako so neznatne za energijo, ki jo potres sprosti.

Profesor Dario Slejko z geofizikalnega observatorija je v dveh stavkih »porušil« povsem neutemeljeno ljudsko prepričanje, da naj bi bilo kraško območje »imuno« pred potresi zaradi jam v njegovih nedrjih. Pač pa je pristavil, da je na Krasu težje zaznati potres kot na drugih zemljastih območjih prav zaradi apnenčastih skal. Tako se je zgodilo, da so v mestu, predvsem v obmorskem pasu, močneje zaznali zadnja dva potresa v Emiliji, kot na Krasu, je dodal in zaključil s svetopisemsko prispodobo, češ »saj so že v bibliji vedeli, da hiš ne gre graditi na pesku,«

Potresi in vulkani predstavljajo geološki križ za Italijo. O obojih je bil govor na srečanju z naslovom Od Emilije do Vezuva, ki ga je priredila šola za visoke študije Sissa v Novinarskem krožku. Potrese je strokovno »obdelal« Slejko, vulkane Silvano Sinigoi, docent petrologije na tržaški univerzi.

Slejko je tehnično zelo podrobno predstavil značilnosti potresa v Emiliji in predvsem izpostavil razliko med obema najmočnejšima sunkoma. Prvi je bil za italijanske potresne razmere dokaj običajen, le za tisto območje nekoliko močnejši od številnih drugih iz zadnjega tisočletja. Za drugega je bila značilna silovita vertikalna moč (dosegla je mejo 90 odstotkov, še 10 odstotkov, pa bi odpovedala gravitacijska sila in predmeti bi v trenutkih potresa »zaplavali« po zraku ...). Prav močna vertikalna sila je botrovala padcu streh delovnih paviljonov in smrti delavcev, ki so v njih delali, je pojasnil seizmolog.

Potresov ni mogoče napovedati. Vsaj na podlagi dosedanjega znanja ne. V zgodovini potresov so doslej uspešno predvideli le enega, v Haičenu na Kitajskem, leta 1975. V nekaj dneh je več pokazateljev nakazalo možnost potresa (kače so se na primer priplazile iz zemeljskih globin na površje ...). Sprožen je bil alarm, ki je rešil na tisoče življenj. Leto pozneje pa je prav tako na Kitajskem potres povzročil 255 tisoč mrtvih ...

Edini pametni protipotresni ukrep je zato primerna gradnja. Italija ima veliko potresnih območij. Med te sodi tudi Furlanija. Kljub temu pa je prav območje,ki ga je maja 1976 prizadel uničujoč potres, sedaj potresno najbolj varno v deželi, ker so bile nove gradnje zgrajene s protipotresno tehniko.

Na zemljevidu, ki ga je prikazal Slejko, je bila tudi tržaška pokrajina prikazana kot potresno varno območje. Na vprašanje, ali je Rojan statično varen, čeprav je bil dejansko zgrajen na plazu, ki se je utrgal s kraškega obronka, pa je strokovnjak odgovoril, da obstaja na območjih, na katerih je bila zemlja nanesena - kar na primer velja tudi za Terezijansko četrt - večja možnost, da se potres občuti, kar dejansko pomeni, da je bolj podvrženo tresljajem kot druga utrjena območja.

M.K.

Več novic na www.primorski.eu

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

Copyright 2017 © DZP doo - PRAE srl – Vse pravice pridržane