Notranji ministri EU o občutljivem vprašanju nadzora v schengnu

Luxembourg, 13. oktobra (STA) - Notranji ministri EU bodo danes v Luksemburgu prvič razpravljali o novih predlogih za reformo schengenskega območja, ki omogočajo nadaljevanje notranjega nadzora iz varnostnih razlogov. Ukrep so zahtevale Nemčija, Francija, Avstrija, Norveška in Danska. Slovenija in več drugih mlajših članic ima pomisleke.

petek, 13. oktobra 2017 | 00:30

Sedanji notranji nadzor, ki so ga Nemčija, Avstrija, Norveška, Danska in Švedska uvedle zaradi migracijskih pritiskov, se izteče sredi novembra in ga na enaki pravni podlagi ni več mogoče podaljšati. Francija nadzor že zdaj izvaja zaradi teroristične grožnje.

Evropska komisija je na zahtevo Nemčije, Francije, Avstrije, Danske in Norveške predlagala reformo, ki omogoča nadaljevanje nadzora oziroma podaljšuje možnost nadzora zaradi predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti z največ šest mesecev na največ tri leta.

Ob tem obljublja strožjo zaščito pred zlorabami, a kljub temu reforma sproža kritike, da dejansko omogoča podaljševanje nadzora v nedogled in tako pomeni konec schengna.

Kritična je tudi Slovenija, ki razume argumente v povezavi s teroristično grožnjo in ne nasprotuje ukrepu kot takšnemu, temveč njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na slovensko-avstrijski meji.

Slovenija, ki jo v Luksemburgu zastopa državni sekretar Andrej Špenga, je zadovoljna, ker je komisija upoštevala tudi nekaj njenih predlogov, ima pa pomisleke zaradi preveč splošnih meril za vzpostavitev nadzora ter premajhne vloge članic, ki jih zadeva nadzor.

Prav tako je kritična Francija, a iz drugih razlogov. Nezadovoljna je s triletnim obdobjem, saj je sama zahtevala štiriletno, ter s predlogom, da bi bilo treba že po enem letu podaljšanje potrditi na evropski, ne le na nacionalni ravni.

Reforma schengna je občutljivo vprašanje, poudarjajo viri pri EU, ki ne želijo napovedovati izida današnje prve razprave. Odločitev se sicer pričakuje decembra.

VSE ANKETE

Ali se bodo dela za ureditev spominskega parka miru na openskem strelišču res kmalu začela?