Med nadzorniki Telekoma Slovenije tudi predsednica uprave SDH (dopolnjeno)

Ljubljana, 21. aprila (STA) - Delničarji Telekoma Slovenije so danes na skupščini na nasprotni predlog SDH v nadzorni svet imenovali Lidio Glavina, Barbaro Gorjup, Ljubomirja Rajšića, Barbaro Kürner Čad in Bernardo Babič. Iz nadzornega sveta se tako poslavlja Borut Jamnik. Sprejeli so tudi prvotni predlog glede dividend, ki bodo znašale pet evrov bruto na delnico.

petek, 21. aprila 2017 | 17:43

Po prvotnem predlogu vodstva Telekoma bi v nadzornem svetu ostala sedanji predsednik nadzornikov Jamnik in Babičeva, novi člani pa bi postali Tomislav Kalan, Uroš Mesojedec in Rok Rozman. Slovenski državni holding (SDH), ki ima skupaj z državo več kot 60-odstotni delež, je na skupščini podal nasprotni predlog, po katerem je med nadzorniki tudi predsednica uprave SDH Glavina.

Interese kapitala v nadzornem svetu Telekoma Slovenije trenutno poleg Jamnika in Babičeve zastopajo Adolf Zupan, Marko Hočevar, Tomaž Berločnik in Dimitrij Marjanović. Prvim petim se mandat izteče 27. aprila, zadnjemu pa maja 2020.

Kot so v SDH pojasnili v obrazložitvi nasprotnega volilnega predloga, bodo člani nadzornega sveta po njihovih ocenah lahko "poglobljeno in učinkovito nadzirali celotno poslovanje Telekoma Slovenije ter s tem prispevali k uspešnemu poslovanju družbe". Pri predlogu so upoštevali heterogenost sestave nadzornega sveta po različnih kriterijih, med drugim glede na znanja in izkušnje, izobrazbeno strukturo in spol.

"SDH je temeljito preveril tudi potencialna nasprotja interesov kandidatov, vključno z njihovo neodvisnostjo, in tudi z vidika teh dveh kriterijev ugotovil, da so kandidati primerni, sestava nadzornega sveta pa optimalna," so poudarili v holdingu.

Glede imenovanja Glavine so pojasnili, da SDH s tem imenovanjem "izkazuje najvišjo možno stopnjo skrbnosti pri upravljanju kapitalskih naložb države".

Jamnik je svoje neimenovanje v novo sestavo nadzornega sveta komentiral z besedami, da verjame v ustreznost korporativnih postopkov. Prepričan je, da je v interesu države, da imenuje najboljše možne posameznike.

Glede imenovanja Glavine pa je dejal, da je povsem legitimno, da predsedujoči holdingu, ki upravlja s takšnim premoženjem, osebno prevzame odgovornost za tako pomembno naložbo v svojem portfelju. Odločitev je sicer označil za oportuno. "Prepričan sem, da je kontinuiteta poslovanja družbe, tudi v sestavi uprave, ena najpomembnejših lastnosti, ki zmanjšujejo tveganje z vidika poslovanja," je dodal.

V ozadju imenovanja novih nadzornikov je bil po njegovih besedah sicer "izrazito kompleksen postopek, v katerega so bili vključeni tudi ustrezni strokovnjaki za upravljanje z viri". "Nadzorni svet si je za to vzel izjemno veliko časa, preveril vse potencialne konflikte interesov in vse to upošteval pri presoji oblikovanja lastnega volilnega predloga," je dejal Jamnik.

Skupščina je sprejela prvotni predlog glede uporabe bilančnega dobička za lani, ki znaša 32,8 milijona evrov. Za izplačilo dividend bodo namenili 32,5 milijona evrov oz. pet evrov bruto na delnico, preostalih 307.000 evrov pa prenesli v naslednje leto. Dividende bodo izplačali imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki bodo na presečni dan 19. julij 2017 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend.

Skupščina je poleg tega upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2016 podelila razrešnico. Za revizorja za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 je imenovala družbo Deloitte Revizija. Spremenila je statut družbe tako, da siceršnji pogoji za člane uprave ne veljajo za delavskega direktorja ter da pogoje za imenovanje na to funkcijo določita nadzorni svet in svet delavcev.

Skupščine se je želel udeležiti tudi poslanec SD Janko Veber, a mu tega zaradi dejstva, da se ni predhodno prijavil, niso dovolili. Veber je sicer vztrajal, da ima kot predstavnik ljudstva pravico prisostvovati na javni skupščini.

V izjavi medijem je med drugim izpostavil, da "Telekom razpolaga z vsemi obrambnimi načrti, ker ima podatke o varovanju pomembnih vojnih lokacij". Interes o njegovi prodaji tujcem po Vebrovih besedah kaže na to, da sta ogrožena ne le tehnološki razvoj in razvoj znanosti, temveč tudi varnost države.

VSE ANKETE

Kaj mislite, da bi bilo treba narediti z mejnim nadzorom med Slovenijo in Hrvaško?