Ustavno sodišče zavrglo pritožbo KPK v primeru Bratušek (dopolnjeno)

Ljubljana, 21. aprila (STA) - Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi takratne premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Kot so zapisali v danes objavljenem sklepu, so ustavno pritožbo zavrgli, ker komisija kot oblastni organ ne more biti nosilka ustavnih pravic.

petek, 21. aprila 2017 | 16:05

Senat KPK je 9. oktobra 2014 na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije in ugotovil, da je nekdanja premierka Bratuškova ravnala v nasprotju interesov. Po mnenju KPK je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi.

Bratuškova se je odločila za upravni spor. Upravno sodišče je februarja lani ugodilo pritožbi Bratuškove in odpravilo akt KPK. Sledila je pritožba KPK, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo upravnega sodišča. Sprejelo je stališče, da so ugotovitve KPK ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, so ustavni sodniki povzeli v danes objavljenem sklepu.

KPK je v ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča zatrjevala kršitev 14. in 22. člena ustave. Na KPK nasprotujejo stališču vrhovnega sodišča, da njeni akti posegajo v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov. Njeni akti naj bi imeli naravo ugotovitvenega akta, so navedbe KPK povzeli v sklepu ustavnega sodišča.

Po pojasnilu ustavnega sodišča so upravičene osebe za vložitev ustavne pritožbe po ustaljeni ustavnosodni presoji poleg fizičnih oseb tudi pravne osebe. Vendar je varstvo pravic pravnih oseb odvisno od tega, ali se posamezne pravice glede na svojo vsebino in naravo nanje lahko nanašajo.

Ustavno sodišče je zapisalo, da je v obravnavanem primeru KPK kot državni organ v okviru zakonskih pooblastil izdala in objavila ugotovitve v konkretnem primeru, ki so bile predmet sodne presoje. Ustavnemu sodišču se za presojo, ali je ustavno pritožbo vložila upravičena oseba, ni treba opredeliti do tega, ali so ugotovitve v konkretnem primeru ugotovitveni upravni akt ali posamični akt državnega organa, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije v ožjem pomenu besede.

Komisija je namreč obakrat v enaki funkciji, tj. v funkciji oblastnega organa. Če KPK deluje kot oblastni organ, pa ne more biti nosilka ustavnih pravic. Zgolj dejstvo, da je bila pritožnica stranka v postopku pred sodišči, njenega položaja oblastnega organa v razmerju do predmeta upravnega spora, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba, ne spremeni. Pritožnica tako v obravnavanem primeru nima aktivne legitimacije za vložitev ustavne pritožbe, so zapisali v sklepu ustavnega sodišča.

KPK je na lastno pobudo poleti 2014 začela preiskavo postopka izbire kandidatov za evropskega komisarja, predvsem v luči tega, da je bila na seznamu treh kandidatov poleg evropske poslanke Tanje Fajon in predsednika DeSUS Karla Erjavca tudi predsednica vlade v odhodu Bratuškova. Preiskava naj bi sicer pokazala, ali je pri predlogu kandidature Bratuškove za evropsko komisarko šlo za kršitev in kdo v tem primeru nosi odgovornost zanjo.

Senat KPK je končne ugotovitve v tem primeru sprejel prav na dan, ko je Bratuškova po neuspešnih zaslišanjih pred pristojnima odboroma v Evropskem parlamentu odstopila od kandidature za komisarko.

Že dan pozneje je morala komisija ugotovitve v tem primeru po začasni odredbi upravnega sodišča umakniti s spletne strani. Zastopnik Bratuškove Aleksander Čeferin je namreč zaradi posega v temeljne človekove pravice in svoboščine Bratuškove. V KPK so se na začasno odredbo pritožili na vrhovno sodišče, ki je pritožbo zavrnilo.

Leto in pol pozneje, februarja lani, pa je upravno sodišče akt KPK tudi odpravilo. Bratuškova je tedaj ocenila, da bi morala biti sodba razlog za odstop predsednika KPK Borisa Štefaneca. Ta je ostal na položaju, potrebne podpore v DZ pa ni dobil niti predlog Bratuškove za njegovo razrešitev. Lanskega septembra je sodbi upravnega sodišča pritrdilo tudi vrhovno.

To se je strinjalo s prvostopenjskim sodiščem, da je KPK s svojim ravnanjem kršila procesna jamstva iz 22. člena ustave, konkretno pravico do izjave. Bratuškove namreč ni posebej obvestila o spremembi njenega pravnega položaja iz statusa priče v status preiskovanke. Na ta način ji je onemogočila postavljanje vprašanj priči in predlaganje dokazov, ki so ji v korist. Vrhovni sodniki so potrdili, da je KPK storila absolutno bistveno kršitev postopka, ker Bratuškovi ni omogočila, da sodeluje pri izvedbi dokazov in pričam postavlja vprašanja.

VSE ANKETE

Kaj mislite, da bi bilo treba narediti z mejnim nadzorom med Slovenijo in Hrvaško?