Široko zajemanje znanosti

Heildelberg

Srce sem izgubil v Heidelbergu, ki je prava podoba romantične Nemčije, kot pravijo mnogi. Mesto sicer ni veliko in šteje kakih 145 tisoč prebivalcev, katerim gre dodati 25 tisoč univerzitetnih študentov in 16 tisoč ameriških vojakov. Tako je, saj je bil Heidelberg med drugo svetovno vojno edino mesto, ki ga je vojna vihra tako rekoč prezrla, zato so se Američani leta 1945 odločili, da bodo tu postavili svojo vojaško bazo. In še danes so Američani tu doma, imajo svoje šole, gledališča, bolnišnico in, bizarno, celo svojo valuto, dolarje … Sicer napovedujejo, da se bodo iz mesta izselili do leta 2012 in se umaknili v Stuttgart, vendar jim nihče v mestu ne verjame.
Obiskovalca najprej prevzame pogled na veličasten grad iz 17. stoletja, ki dominira mesto. Pravzaprav je to bolj njegova razvalina, ki se dviga nad dolino reke Neckar. V grad je namreč treščila strela, tako da je tri dni in tri noči gorel. V njem še danes hranijo največji vinski sod na svetu (baje gre vanj kar 155 tisoč litrov žlahtne tekočine).
Heidelberg sicer slavi po najstarejši in najbolj tradicionalni nemški univerzi (1386), zanimiv pa je tudi zapor ob njej, kamor so zapirali študente, ki so ga preveč spili ali pa so kalili mestni mir. V mestu je tudi najstarejša ohranjena javna knjižnica (1421). Kljub taki starodavnosti, pa je mesto vedno mlado, predvsem zaradi mlade populacije, ki pride učenost zajemat z različnih koncev sveta.